USTAVIMO PODRAŽITVE HRANE
Zaradi čedalje večje draginje predlagamo znižanje DDV-ja za osnovna živila. Predlagamo, da se za 15 osnovnih živil obdavčitev z 9,5 % spusti na najnižjo možno stopnjo, in sicer na 5 %.
Pobuda je povzeta po predlogu Zakona o DDV, ki ga je Nova Slovenija nedavno že vložila v Državni zbor, a zakon ni dobil podpore koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Zakona NSi niso podprli, sami pa ukrepov za omejitev rasti cen hrane niso sprejeli.
Prepričani smo, da bi ta ukrep konkretno pripomogel k pocenitvi hrane, ki si jo mnogi čedalje težje privoščijo. Od leta 2022 se je namreč podražila za tretjino, dohodki pa temu niso sledili. Nedavno je znižanje DDV-ja za hrano napovedala Avstrija, k podobnemu ukrepu med drugimi pozivajo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Mi pa smo pripravili spletno peticijo za cenejšo hrano.
S podpisom vladajočim skupaj sporočimo, da je treba ukrepati in ustaviti podražitve hrane. “Če se strinjate s tem, da je hrana predraga, podprite naš predlog za znižanje DDV-ja za osnovna živila. Gre za hrano, ki jo vsak dan potrebujemo,” je k podpisu peticije povabila Vida Čadonič Špelič, poslanka NSi in predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo.
Nabor osnovnih živil je povzet po košarici 15 osnovnih živil, ki jih je vlada Roberta Goloba zajela v projekt spremljanja cen živil. To so naslednja živila: pšenična bela moka, kruh, testenine, goveje, svinjsko in piščančje meso, mleko, jogurt, poltrdi polmastni siri, maslo, jajca, sveže sadje in zelenjava, sončnično olje, beli sladkor.
Izkušnje drugih držav, ki so se odločile za ukrep znižanja DDV-ja na hrano, kakršnega predlaga NSi, so pozitivne. Primer Portugalske kaže, da je znižanje DDV-ja pomembno zmanjšalo maloprodajne cene in ublažilo inflacijske pritiske. V Latviji je bilo ugotovljeno, da so se maloprodajne cene v prvem letu po znižanju DDV-ja znižale. V Nemčiji je znižanje stopenj DDV-ja povzročilo znižanje cen za približno 1,3 %, kar pomeni, da je bilo približno 70 % znižanja davka prenesenih na potrošnike.
Nižjo stopnjo (za vsaj nekatera) živila imajo sicer npr. Hrvaška (5%), Italija (4%), Slovaška (5%), Poljska (5%), Madžarska (5%), Malta (5%), Ciper (5%), Belgija (6%).
Ne gre samo za neposredne finančne učinke, ampak tudi za vprašanje načela pravičnosti. Ali je res prav, da kot država obdavčimo kruh in mleko enako kot številne druge proizvode ali storitve, ki niso tako življenjsko temeljni.
Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.