UGLEDNI PRAVNIKI PETRIČ, TOPLAK IN KRIVIC: DOGAJA SE ZLORABA TOŽILSTVA V PREDVOLILNE NAMENE

V zvezi z obtožnim predlogom, ki ga je specializirano državno tožilstvo na sodišče vložilo zoper tri poslance NSi (Jožefa Horvata, Jerneja Vrtovca in Janeza Žaklja) in evropskega poslanca Mateja Tonina, sta pravno mnenje podala nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič in ugledni pravni strokovnjak Ludvik Toplak.

Oba v mnenju poudarjata, da zakon o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb v svojem 33. členu omogoča vsakemu državljanu, da poda pobudo za nadzor v primeru sumov za nezakonito uporabo prikritih preiskovalnih sredstev. “Nobena določba slovenskega pravnega reda ne določa, da člani ali simpatizerji katere koli politične stranke ne bi smeli podati tovrstne pobude ali da se taka pobuda ne bi smela obravnavati. Prav tako nobena določba ne določa, da člani političnih strank, ki so zastopane v Knovsu, ne smejo dajati tovrstnih pobud,” pojasnjujeta.

V oči bode dejstvo, da tožilstvo očita zlorabo položaja Jožefu Horvatu in Jerneju Vrtovcu, ki nista bila del nadzorne skupine, ki je opravila nadzor nad zakonitostjo delovanja Policije. Dva koalicijska poslanca, ki sta nadzor opravila, pa nista predmet, obtožbe in ju tožilstvo sploh ne preiskuje.

Petrič in Toplak sta prepičana, da če bi možnost, da se preveri obstoj nezakonite uporabe nadzorovanih ukrepov, članu Knovsa ali članom opozicijske politične stranke odvzeli, bi s tem nasprotovali samemu namenu vzpostavitve in organizacije obstoječega sistema parlamentarnega nadzora. Celo več. “Člani Knovsa so bili namreč dolžni nemudoma ukrepati, ko so bili seznanjeni z možnostjo, da se celo opozicijskim poslancem državnega zbora prisluškuje,” sta prepričana v mnenju.

Zelo kritična sta tudi do dejstva, da je bil obtožni predlog po nadzoru, opravljenem leta 2023, sedaj vložen nekaj dni pred začetkom volilne kampanje, “ko so poslanci politično še posebej ranljivi”. Po njunem mnenju to “dodatno krepi dvom v namen takega postopanja tožilstva”.

“Pregon poslanca, ki je za nadzor v skladu z zakonom in poslovnikom glasoval oziroma ga izvedel, povzroča krnitev opravljanja legitimnega in zakonitega parlamentarnega nadzora z učinkom zastraševanja. Vse to pa prinaša izjemno negativne posledice na delovanje sistema zavor in ravnovesij, delitve oblasti in načela demokratične državne ureditve,” še izpostavljata Petrič in Toplak.

Celotno pravno mnenje prof. dr. Ernesta Petriča in prof. dr. Ludvika Toplaka si lahko preberete TUKAJ.

Ustavni sodnik Matevž Krivic: Huda zloraba tožilstva v predvolilne namene

Do delovanja tožilstva je kritičen tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic. Kot pravi, se dogaja huda zloraba tožilstva. V nadaljevanju objavljamo njegovo javno pismo:

Kot nazorski levičar želim, da bi – kljub vsem svojim slabostim – vendarle zmagala politična levica tudi na teh volitvah, čeprav na daljši rok to njej najbrž niti ne bo koristilo. Ob porazu bi se morda hitreje prečistila in prenovila. Toda volivci večinoma gledamo na krajši rok – in mnogi od nas predvsem ne bi radi preživeli naslednjih štirih let pod Janševo vladavino.

Kljub temu pa moram odločno obsoditi očitno zlorabo specialnega državnega tožilstva v predvolilne namene, do katere je prišlo, ko je tožilka po dveh letih zavlačevanja šele tik pred volitvami sprožila kazenski postopek zoper štiri poslance opozicije (NSi), češ da so zlorabili svoj položaj, ko so v imenu KNOVS-a ugotavljali, ali policija prisluškuje (med drugimi) tudi članom njihove stranke – in jim potem sporočili, da jim ne prisluškuje. In tožilstvo je o tem obvestilo medije, preden so obtoženi na obtožbo lahko reagirali! Slednje, skupaj s časom, ko se je to zgodilo, je zame jasen dokaz, da je tu tožilstvo zagrešilo neprimerno hujšo zlorabo položaja kot morda obtoženi. Ali so jo tudi oni, je mnogo bolj zapleteno vprašanje, ker gre za izrazito sporno (»mejno«) vprašanje – po mojem mnenju je odgovor na to vprašanje prej ne kot da. A naj bolj kompetentno od mene odgovorijo nanj kazenskopravni strokovnjaki – in na koncu, če obtožba ne bo umaknjena, seveda sodišče, toda ne pod pritiskom predvolilnih strasti in emocij.

Generalna državna tožilka dr. Katarina Bergant ima zdaj, ko so obtoženi od nje zahtevali izvedbo zakonitega nadzora nad dosedanjim vodenjem te zadeve in dodelitev njenega nadaljnjega vodenja drugemu tožilcu, priložnost, da skuša tu vsaj popraviti, kar se po storjenem popraviti sploh še da. Kakšen bo dejanski učinek te očitne predvolilne zlorabe na volilne izide, sicer ne zdaj ne po volitvah ne bo mogoče zaneslji ugotoviti (koliko volilcev je od tiste stranke odvrnila – in koliko k tisti stranki, kot žrtvi zlorabe, morda celo pritegnila). Toda ne glede na to je ta zloraba hudo zastrupila že tako pregreto predvolilno ozračje in se ji je treba odločno postaviti po robu.

Matevž Krivic, Spodnje Pirniče