TONIN ZA ZAŠČITO SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE

DELI:
15.11.2024, NSi

Evropski poslanec Matej Tonin je na seji odbora državnega zbora za zadeve Evropske unije opozoril na trenutno odmevno dogajanje v Evropskem parlamentu, saj so evropski poslanci nedavno med drugim glasovali tudi o tem, da se za eno leto odloži začetek izvajanja Uredbe o krčenju gozdov (EUDR).

Pri tem je Evropska ljudska stranka (EPP), katere članica je tudi NSi, poleg preložitve predlagala tudi nekatere vsebinske spremembe.

Evropski poslanec Matej Tonin je na seji odbora načel to vročo temo, saj bi trenutno predvidena ureditev lahko pomenila velike probleme tudi za slovensko lesno industrijo. Sam je izpostavil, da ga zelo veseli podpora predlogom vsebinskih sprememb in tudi predlogu za odložitev začetka izvajanja uredbe, ki jih je predlagala EPP. To pomeni, da se bo treba v okviru nadaljnjih pogajanj ponovno pogovoriti o celotni uredbi EUDR, ne le o odložitvi začetka veljavnosti.

Tonin je opozoril, da bodo imele v tem procesu dogovarjanja pomembno besedo tudi države članice, zato ga je zanimalo stališče slovenske vlade v pogajanjih treh strani: »Kakšno bo stališče Slovenije v tem trialogu? Ali bo Slovenija vendarle podprla tudi amandmaje, ki jih je predstavila naša politična skupina?«

EPP, katere članica je tudi NSi, sicer v celoti podpira cilje, ki vodijo k zaustavitvi krčenja gozdov po vsem svetu. Hkrati pa glasno opozarja na težave pri izvajanju. Namesto, da bi ponudil izvedljive in sorazmerne rešitve, je sporni predlog uredbe EUDR ponovno uvedel le nepotrebne obveznosti poročanja in zgolj dodatno birokracijo.

Zato so predlagane tri ključne prilagoditve:

  1. Uvedba kategorije »brez tveganja«
    V državah s stabilnim ali naraščajočim razvojem gozdnih površin, kamor spada tudi Slovenija, je tveganje krčenja gozdov po uredbi zanemarljivo ali ga sploh ni. Usmerjenost in sorazmernost uredbe sta torej vprašljivi. Zato je smiselna uvedba kategorije brez tveganj, da se lahko obveznosti poročanja v teh državah poenostavijo in da se zmanjša nepotrebno administrativno breme. 
  1. Zmanjšanje birokracije za trgovce in operaterje
    Sprememba predlaga, da bi morali upravljavci še vedno dokazati status brez krčenja gozdov, ko izdelke prvič dajo na trg. A naslednjim trgovcem vzdolž vrednostne verige tega ne bi bilo treba storiti, saj je prvotni operater že predložil dokazilo. S tem bi se izognili nepotrebnemu večkratnemu administrativnemu bremenu in dodatnim stroškom. V nasprotnem primeru se bodo cene končnih izdelkov zvišale, lahko pride tudi do pomanjkanja določenih izdelkov.
  1. Preložitev začetka izvajanja Uredbe za 24 mesecev in začetek veljavnosti šele, ko bo Evropska komisija določila potrebne pogoje
    Podatkovna platforma mora biti pravočasna in v celoti operativna, prav tako mora biti objavljena klasifikacija tveganj, da se lahko podjetja pripravijo na opredeljeni obvezni obseg. Da bi se izognili negotovostim v dobavnih verigah, morata biti oba na voljo vsaj šest mesecev pred začetkom veljavnosti uredbe, zato ni smiselno, da bi se uredba EUDR začela izvajati pred tem.

Evropski poslanec Matej Tonin je pojasnil, kako pomembni so vsi predlagani predlogi sprememb. Kot ključno pa izpostavlja uvedbo »kategorije brez tveganja«. Ob tem je opozoril, da bi bilo res »nesmiselno, da se industriji nalaga dodatna birokratska bremena, ki bodo tudi stroškovno precej zahtevna«. Zato ga še toliko bolj zanima stališče Slovenije v odnosu do naše industrije.

Simona Vrevc, predstavnica vlade, je v odgovoru poudarila, da Slovenija podpira cilje uredbe za zmanjšanje krčenja globalnih gozdov, a ostaja kritična do njenega izvajanja. Pojasnila je: »Slovenija je bila med pobudnicami za podaljšanje prehodnega obdobja zaradi zelo velikih administrativnih bremen. Čeprav končnega stališča vlade še ne morem podati, smo med državami, ki opozarjajo na nesorazmernost nekaterih rešitev.«

Predloge sprememb, ki jih je glede uredbe o krčenju gozdov podala Evropska ljudska stranka, katere članica je tudi NSi, lahko najdete TUKAJ.