TEDEN SLOVENSKE HRANE: OD DOMAČIH PRIDELKOV DO PRIHODNOSTI SLOVENSKIH KMETIJ

DELI:
20. 11. 2026, NSi

Teden slovenske hrane je v ospredje postavil pomen domače pridelave, dela slovenskih kmetov in vsakodnevnih odločitev potrošnikov. Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob tem izpostavljal tudi drugo, enako pomembno plat prehranske varnosti: kmetije potrebujejo stabilne pogoje za delo, naložbe in generacijsko prenovo. Promocijo lokalne hrane so zato spremljale aktivnosti za krepitev domačih prehranskih verig, razvoj podeželja in prenos strokovnega znanja v prakso.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Janez Cigler Kralj (@janez.c.kralj)

Teden se je v ponedeljek začel na vlaku iz Kamnika proti Ljubljani, kjer se je minister pridružil akciji »Lokalna hrana na vlakih«. Skupaj s predstavniki kmetijskih, čebelarskih in mladinskih organizacij je potnikom delil slovenska jabolka in med. Tako je minister tudi z dejanji podprl sporočilo tedna: nakup doma pridelane hrane je podpora ljudem, ki jo pridelujejo, ter krajši poti od kmetije do potrošnika. Minister je poudaril, da izbira slovenske hrane ne bi smela biti omejena na praznične priložnosti, ampak bi morala postati del vsakdanjih navad.

Prav na tem temelji Teden slovenske hrane, ki poteka od 16. do 22. novembra. Njegov petkov vrhunec je Tradicionalni slovenski zajtrk, letos pod sloganom »Slovensko na mizi – začnimo z zajtrkom!«. V ospredju je tudi povezovanje domačih kmetij, zadrug, šol, vrtcev in drugih javnih zavodov. Ministrstvo pripravlja zakonske podlage za lažje naročanje več kakovostne lokalno pridelane hrane, kar bi lahko domačim dobaviteljem omogočilo predvidljivejši odkup in stabilnejše poslovanje.

V sredo je vlada potrdila finančne instrumente, namenjene lažjemu financiranju razvoja in naložb mladih kmetov ter majhnih kmetij. Tako bo obseg razpisanih razvojnih posojil povečan za 5,3 milijona evrov na skupno 45,85 milijona evrov. Takšne oblike financiranja so pomembne zlasti za kmetije, ki zaradi omejenega dostopa do tržnih virov težje vlagajo v posodobitev. Namen ukrepa je izboljšati možnosti, da mladi prevzamejo domače kmetije in v svojem okolju gradijo poklicno prihodnost.

To usmeritev dopolnjuje v četrtek objavljeni okvirni terminski načrt 17 javnih razpisov, predvidenih od novembra 2026 do konca marca 2027. Načrt med drugim zajema podporo prevzemom kmetij, naložbam mladih kmetov na gorskih območjih, medgeneracijskemu prenosu znanja, digitalizaciji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov ter dopolnilnim dejavnostim.

Ob razvojnih ukrepih je pomembno tudi nemoteno uveljavljanje pravic kmetov. Zaradi varnostnega incidenta in začasne nedostopnosti nekaterih aplikacij portala e-Kmetija je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja rok za prilagoditev zahtevkov v zbirnih vlogah za leto 2026 podaljšala do vključno 30. novembra. S tem je upravičencem omogočila dodatni čas za dopolnitve, ki jih med nedelovanjem aplikacij niso mogli oddati.

Četrtkova Mesna konferenca 2026 je v ospredje postavila dolgoročno prehransko varnost Slovenije. Minister je opozoril, da sta močna domača živinoreja in konkurenčna mesnopredelovalna industrija pomembni za stabilno preskrbo s hrano. Izpostavil je potrebo po povezovanju rejcev, predelovalcev in trgovine, poštenih odnosih v verigi ter zmanjševanju administrativnih bremen. Domača živinoreja je hkrati pomemben gospodarski steber številnih podeželskih območij. Konference se je udeležil tudi državni sekretar Velislav Žvipelj.

 

Istega dne je minister na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu sodeloval pri predaji novega laboratorija za fiziko tal v uporabo. Po predstavitvi delovanja inštituta se je seznanil z raziskovalnimi dejavnostmi, povezanimi z namakanjem, učinkovito rabo vode in upravljanjem tal. Inštitut razvija Center za fiziko tal, namakanje in pedologijo, ki bo strokovno znanje, meritve in analize povezoval s potrebami pridelovalcev. Takšen prenos znanja v prakso je pomemben za prilagajanje kmetijstva suši in drugim vremenskim skrajnostim ter za stabilnejšo domačo pridelavo hrane.

Petkov Tradicionalni slovenski zajtrk je minister obeležil na Biotehniškem centru Naklo. Obisk je poleg zajtrka zajemal ogled šole in šolskega posestva, kjer se je seznanil z delom in dejavnostmi centra. Udeležil se je tudi 9. mednarodne konference VIVUS »Od znanja do prakse v sodobnem kmetijstvu in prehrani« ter nagovoril njene udeležence. V ospredje je postavil pomen povezovanja izobraževanja, inovacij in praktičnih izkušenj ter vlogo mladih pri prihodnosti slovenskega kmetijstva. Obisk je tako zaokrožil sporočilo tedna: lokalna hrana potrebuje znanje, domačo pridelavo in generacije, ki bodo delo na kmetijah nadaljevale.

Teden so dopolnile tudi druge aktivnosti ministrstva. Državna sekretarka Mojca Erjavec je v sredo gostila albansko delegacijo pod vodstvom Tanje Kika, namestnice ministra za kmetijstvo in razvoj podeželja. Na srečanju so poudarili pomen spoštovanja pravne države in doslednega izvajanja pravil. Slovenija z izmenjavo izkušenj pri izvajanju evropskih standardov podpira Albanijo pri pripravah na članstvo v Evropski uniji. Sogovornici sta govorili tudi o krepitvi prehranske varnosti, ohranjanju družinskih kmetij, lažjem prevzemu kmetij za mlade ter uporabi digitalnih orodij za poenostavitev dela na kmetijah. Ministrstvo je v javno obravnavo poslalo tudi predlog uredbe o podpori nevladnim in nepridobitnim organizacijam na področju kmetijstva, živilstva in razvoja podeželja; pripombe je mogoče oddati do 4. decembra.

Sporočilo tedna povezuje vsakdanjo izbiro slovenske hrane in dolgoročne pogoje za njeno pridelavo. Potrošniki z nakupom lokalnih živil podpirajo domačo prehransko verigo; država pa z dostopnejšim financiranjem, načrtovanimi naložbenimi podporami, boljšo infrastrukturo in manj zapletenimi postopki lahko ustvarja pogoje, da bodo kmetije ostajale gospodarsko dejavne in da bodo imele nove generacije možnost živeti ter delati v domačem okolju.