Teden, ko se zdi, da so nam ukradli prihodnost

Zdi se, da je za nami teden, ko je vse obrnjeno na glavo in upravičeno se nekateri sprašujemo, ali je to teden, ko se ponovno zdi, da so nam ukradli prihodnost. Optimizma nam s svojimi nastopi na svetovnem prvenstvu vliva le naša Tina Maze, ki ni vzor le mlajšim smučarjem, ampak slehernemu državljanu, predvsem pa nam politikom – poslancem, ministrom in predsedniku vlade,… in tudi guvernerju Banke Slovenije. Ona ne sprejema trditve, da se nekaj ne da narediti in s svojim načinom razmišljanja izstopa iz te naše pregovorne slovenske majhnosti. Je bojevnica, ki dela za cilj, za zmago. Tina Maze je lahko vsem za zgled, kako je treba delati in kako se je treba za rezultate potruditi in boriti – ne pa afne guncati.  In je tudi zgled, da je treba delati pošteno, kajne Banka Slovenije?

So se dogovorili in nas namenoma okradli?

Kaj se je dogajalo decembra leta 2013, ko smo morali dokapitalizirati slovenske banke, je kljub nekaterim pojasnilom še vedno ovito v tančico skrivnosti. Toda vedno bolj se zdi, da je bilo 100.000 ljudi, ki so bili lastniki bančnih obveznic, okradenih za približno 600 milijonov evrov. Bo resnica kdaj prišla na dan? Mora priti! Mora priti zaradi nas davkoplačevalcev, kajti če smo denar vložili v banke, potem je prav, da izvemo, kaj je res in kaj ni. V kolikor se bo izkazalo, da je Banka Slovenije resnično prirejala dokumente, si državljani upamo upravičeno pričakovati, da bo nekdo šel »sedeti« na Dob. Dovolj imam tega, da so v tej državi ljudje, ki nam in našim otrokom kradejo prihodnost, za lumparije pa ne odgovarjajo!

Dejstvo, da je Banka Slovenije v sodelovanju z vlado Alenke Bratušek slabo opravila svojo vlogo pri sanaciji bančnega sistema. Glavno vprašanje je, ali so se dogovarjali pod pritiskom evropskih institucij? Kot trdi Bratuškova naj bi Evropska komisija v zameno za prižig zelene dokapitalizacijske luči vztrajala pri izbrisu malih delničarjev, a problem je, da o tem ni nobenega dokumenta. Za izbris malih delničarjev je bila tako potrebna zakonska podlaga iz naslova izkazovanja negativnega kapitala v bankah. To zakonsko podlago je sprejela vlada Alenke Bratušek jeseni 2013, v NSi pa smo se odločili, da sejo iz protesta zapustimo, saj smo sumili, da se zgodba ne bo dobro končala.

Banka Slovenije je nekakšna sveta krava, nad katero nima nadzora nobena državna institucija – niti računsko sodišče ne. Banka Slovenije, ki je regulator in nadzornik nad slovenskimi bankami, nosi odgovornost, da smo davkoplačevalci morali že večkrat sanirati banke. Guverner Banke Slovenije in člani vodstva te institucije bi morali kazensko odgovarjati, saj niso izvajali nadzora.

Ker želimo, da se razčisti dejansko vlogo Banke Slovenije pri dokapitalizaciji slovenskih bank ter brisanju lastnikov podrejenih obveznic, smo v Novi Sloveniji začeli zbirati podpise za izredno sejo državnega zbora. Guverner Boštjan Jazbec mora pojasniti, kaj se je decembra 2013 dogajalo pri dokapitalizaciji slovenskih bank. Predvsem nas mora zanimati vrednotenje oziroma metodologija vrednotenja, ki je bila podlaga za izvedbo skrbnega pregleda bank v večinski državni lasti v letu 2013. Ob informacijah, ki so prišle v javnost, je vedno bolj upravičeno domnevati, da smo davkoplačevalski banke prekomerno  dokapitalizirali in jim podarili nekaj 100 milijonov preveč.. Podatki namreč kažejo, da je kapitalska ustreznost NLB in NKBM za več kot 20 odstotkov višja od tiste, ki je zahtevana za odobritev pomoči. Torej?

Kaj je razlog za to bančno afero?

Pravijo, da je po bitki lahko biti general, a resnica je, da če bi pravočasno dokapitalizirali banke, bi bili danes vseh težav odrešeni. Afere z Banko Slovenije danes ne bi imeli in to nam je lahko v poduk tudi pri zgodbi o privatizaciji. Podjetja in banke v državni lasti je treba čim prej prodati, saj se z njimi slabo upravlja. Poiščimo dobrega lastnika ali pa koncesionarja, ki bo delal dobiček in bo pomagal zagnati slovensko gospodarstvo. Škoda je, ker vlada še naprej okleva pri privatizaciji in s tem poslabšuje vrednost teh podjetij. Bojim se naslednjih mesecev, saj imam občutek, da bo zaradi blokade privatizacije izkupiček bolj klavrn, dolgoročna prihodnost Slovenije pa še naprej negotova.
Pazimo na zdravje

Ob vsem negativnem dogajanju v naši državi, moramo državljani še posebej paziti na naše zdravje. Bog ne daj, da zbolimo, kajti ne moremo z gotovostjo trditi, da bo za nas poskrbljeno na pravem mestu – lahko bomo srečni, če bomo hospitalizirani v sobi in ne na hodniku. Nekateri pacienti v UKC Ljubljana namreč spijo kar na hodnikih, saj ni na voljo dovolj bolniških sob. Prav na temo nemogočih razmer v UKC Ljubljana smo v Novi Sloveniji pretekli teden zahtevali nujno sejo, kjer je bil  izpogajan sklep, da bodo nadure medicinskim sestram le izplačane.

Slovenski zdravstveni sistem je na nekaterih točkah v popolnem razsulu, zato potrebuje temeljito reformo. Upi, da bo ta vlada, z ministrico Milojko Kolar Celarc na čelu, končno spremenila stvari v zdravstvu, so že pošli. V petih mesecih ni niti enega ukrepa, s katerim bi se ministrica lahko pohvalila. A v Novi Sloveniji ne bomo sedeli križem rok. Če reforme zdravstva ne bo v kratkem pripravila vlada, jo bomo krščanski demokrati.

Vzemimo si prihodnost!

Šampionka Tina Maze se je leta 2008 odločila, da ne bo zapravila svoje prihodnosti, zato se je poslovila od okamnelega  sistema Smučarke zveze Slovenije (SZS) in krenila na svojo pot. Lastno prihodnost je vzela v svoje roke in ni pustila, da bi ji jo odvzeli apartčiki, razni predsedniki SZS in drugi, ki bi od nje želeli zmage, a v to nič kaj dosti investirali. Bilo ji je dovolj povprečnosti, hotela je biti šampionka. In to tudi je. Po lastni zaslugi. Naj nam bo Tina Maze tudi tukaj za vzor. Krenimo svojo pot, določimo smer. NSi je na pravi poti, smer je določena!

Jernej Vrtovec, poslanec