Šušteršič, Jaklič in Masten na posvetu NSi kritični do koalicijske pogodbe
Ekonomisti dr. Janez Šušteršič, dr. Marko Jaklič in dr. Igor Masten so na posvetu z naslovom Kaj smemo in kaj bi morali pričakovati od nove vlade, ki ga je v Ljubljani organiziral Gospodarski klub NSi, predstavili svoja mnenja o koalicijskem sporazumu in smereh nadaljnjega slovenskega gospodarskega razvoja. Dogodka se je udeležilo tudi vodstvo NSi na čelu s predsednico Ljudmilo Novak in vodjo poslanske skupine NSi Matejem Toninom.
Vsi trije strokovnjaki so ugotavljali, da je koalicijska pogodba preveč splošna: Janez Šušteršič je na primer dejal, da pogreša predvsem pot do učinkovitega javnega sektorja, Marko Jaklič izpostavlja nerešeno vprašanje inovativne družbe, Igor Masten pa je do pogodbe kritičen predvsem zato, ker ne prinaša pravega vpogleda v probleme slovenskega gospodarstva.
Janez Šušteršič: Pogrešam jasne cilje glede proračunske politike
Janez Šušteršič sicer meni, da koalicijski sporazum daje nekaj dobrih obetov zlasti na področju pregona korupcije, razdolževanja podjetij, nekaj zanimivih idej pa je predlaganih tudi na področju trga dela. »Pogrešam pa jasne opredelitve in cilje glede proračuna, pri privatizaciji je več omejitev kot zavez, prav tako pa manjka opredelitev o velikosti javnega sektorja. Tega bi morali po njegovem mnenju zmanjšati za vsaj 10 odstotkov, uvedel bi tudi osebno odgovornost za vse uradnike,« je še dejal Šušteršič. Med ukrepi, ki bi jih moral izpeljati finančni minister Dušan Mramor je navedel razbremenitev stroškov dela s socialno kapico. Po njegovem mnenju bi bilo prihodnje leto mogoče doseči cilj znižanja proračunskega primanjkljaja pod 3 odstotke bruto domačega proizvoda, a se boji, da se bo našlo veliko izgovorov in realizacije ne bo. Na malce provokativno vprašanje, kaj bi storil, če bi obul ministrske čevlje dr. Mramorja pa je dr. Šušteršič kratko dejal: »Sezul bi jih.«
Marko Jaklič: V Sloveniji smo pogrnili pri gospodarjenju s premoženjem
Dr. Marko Jaklič je koalicijski sporazum ocenil kot projekt, ki ga bo težko realizirati. Trenutni vladi gresta po njegovem mnenju trenutno na roke dve “pomembnejši” temi: Bruselj in dogajanje v slovenskem parlamentu. Izpostavil je, da smo pred izzivom vstopa v inovativno družbo, v koalicijski pogodbi pa se tej temi ne posveča dovolj pozornosti. Tehnološko revolucijo vidi kot izziv, na področju znanosti pa dr. Jaklič ocenjuje, da imamo zadostni potencial, ki pa ga očitno ne zmoremo uresničiti.
Tudi zanj je pomemben problem, ki ga mora rešiti vlada, reforma javne uprave. Te ne vidi v linearnem krčenju, pač pa je treba po njegovem mnenju urediti procese, ki bodo vodili v vitko in učinkovito javno upravo. Kot je še dejal dr. Jaklič, smo v Sloveniji “pogrnili” pri gospodarjenju s premoženjem, saj da smo se usmerili plenilsko. »Resno bi se morali začeti ukvarjati s sanacijo in razdolževanjem gospodarstva. To bi reševali s kapitalom, in sicer s t. i. turnaround skladi, ki je ena od oblik zasebnega kapitala,« je pojasnil dr. Jaklič.
Igor Masten: Koalicijska pogodba se ne nanaša na resnične probleme gospodarstva
Dr. Igor Mastenu se široka razprava o koalicijskem sporazumu zdi nesmiselna, saj po njegovem mnenju ta dokument ne daje veliko osnove za sklepanje o trdnih obrisih ekonomske politike nove vlade. Dodal pa je, da v koalicijski pogodbi pogreša predvsem pravi vpogled v probleme gospodarstva. Poudaril je tudi, da ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi, primanjkuje lastniškega kapitala. Po njegovih pojasnilih je Evropska centralna banka pripravila ukrepe, ki ustvarjajo priložnosti na področju financiranja. »Banka je napovedala program odkupovanja finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem in kritih obveznic bank. Zdaj bo ustvarjen trg za to in denar bo,« je dejal dr. Masten in dodal, da bo v prihodnje treba spremeniti paradigmo financiranja gospodarstva.