ŠTUDENT IN HKRATI PODJETNIK – NOVA PRILOŽNOST ZA MLADE

DELI:
8. 10. 2025, NSi

Nova Slovenija je vložila zakon o študentskem espeju, s katerim želi mlade podpreti pri uresničitvi podjetnih zamisli, s tem pa olajšati njihov prehod v samostojno življenje. Zakon sledi akciji Mlade Slovenije, s katero je pridobila široko družbeno podporo. »Pustimo mladim prosto pot in jih podprimo, da ustvarjajo, da zadihajo, da se osamosvojijo in uresničijo svoje sanje,« je ob tem dejal predsednik NSi Jernej Vrtovec, ki je ponovno poudaril, da želimo v NSi tudi s tem zakonom dati veljavo vsem, ki delajo in ustvarjajo, in jih za njihov trud nagraditi. S tem pošiljamo tudi sporočilo o pomenu podjetnosti in podjetniške pobude za dobro vseh.

Vložitev zakona po uspešni akciji Mlade Slovenije
»Sem študent grafične smeri, študentski s.p. bi mi olajšal delo, saj ne bi bil omejen na študentski servis.«
»Ne zdi se mi fer, da mi država pobere polovico zaslužka, ob takih razmerah ne moremo uresničevati svojih idej.«
»Danes imam podjetje, ampak ko sem bila študentka, so morali s.p. odpreti starši, čeprav sem delala jaz. In to samo zato, da sem obdržala status.«
»Sem študent na Univerzi v Mariboru, a moral bom počakati na konec faksa, da bi lahko štartal podjetje.«

To je le nekaj odzivov, ki jih je v kampanji za uveljavitev študentskega espeja dobila Mlada Slovenija, podmladek Nove Slovenije. Med drugim je prek posebne peticije – spletno in fizično – zbirala podpise; nabralo se jih je prek tisoč. »Zadovoljni smo z akcijo, posebej pa s tem, da je vsak, do katerega smo pristopili, vedel, za kaj gre, pobudo je poznal in jo podprl,« je ob tem povedal David Tomažin, predsednik Mlade Slovenije, in dodal: »Mladim moramo dati priložnost, vsako delo in podjetnost pa je treba nagraditi. Naredili bomo vse, da se ta zakon sprejme. Če ne pod to vlado, pa pod naslednjo.«


Predsednik NSi Vrtovec se je ob tem zahvalil vsem, ki so podpisali peticijo in podprli akcijo: »Hvala vsem mladim, ki so podpisali peticijo, ki se ne ozirajo levo-desno, se ne ozirajo na ideologijo, ampak jih zanima, kako lahko prispevajo k družbi. Čas je, da spet odpremo velik inkubator možnosti za mlade in njihove ideje, da razvijajo svoje potenciale. Mladi so naša moč in naša prihodnost, dajmo jim priložnost!«


Zakaj Slovenija potrebuje študentski s.p.?
Danes študent, ki odpre s.p., izgubi vse pravice, ki so vezane na status študenta: izgubi zdravstveno zavarovanje po starših, morebitno štipendijo, družinsko pokojnino, subvencionirano bivanje, prehrano, prevoz, njegovi starši zanj izgubijo možnost uveljavitve olajšave za vzdrževane družinske člane. »Tisti, ki je priden in ima idejo, izgubi ugodnosti, ki mu pripadajo. Status študenta ima samo na papirju, čeprav študira,« je dejal Vrtovec. NSi s tem zakonskim predlogom študentom daje možnost, da odprejo študentski s.p., pri tem pa zadržijo pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Hkrati jih ne že takoj na začetku, ob prebijanju na trg obremenjujemo z visokimi prispevki in davki.

Pogoji delovanja študentskega s.p.
Sistem želimo vzpostaviti po belgijskem zgledu. Študent, ki bi deloval po študentskem espeju, bi bil v podobnem položaju kot zaposleni, ki imajo poleg rednega delovnega razmerja odprt še popoldanski s.p.
Študenti s študentskim espejem bi do prihodkov v višini letne minimalne plače ohranili ugodnosti, ki pritičejo študentskemu statusu, plačevali bi prispevke, kot so predvideni za popoldanski s.p., torej ne bi bili pokojninsko in zdravstveno zavarovani.

Študenti, ki bi presegli mejo prihodkov, torej višino letne minimalne plače, bi prav tako ohranili ugodnosti, ki pritičejo študentskemu statusu, njihov s.p. pa bi se obravnaval kot polni s.p. Pri tem bi tudi študente v prvem letu delovanja espeja oprostili plačila polovice prispevkov za ZPIZ, v drugem letu pa bi bili ti prispevki 30 % nižji.


Zakaj je študentski s.p. boljši in drugačen od dela na napotnico?
Študentsko delo prek napotnice je izjemno davčno obremenjeno, saj si država od zaslužka dijaka ali študenta vzame kar polovico! Poleg tega nekaterih dejavnosti prek študentske napotnice enostavno ni mogoče izpeljati in nekaterih idej ne uresničiti. »Poznam skupino študentov računalništva, ki so dobili možnost za posel. Za projekt jim ponujajo 15 tisoč evrov. Če bodo pristali na delo na napotnico, jim bo od zaslužka ostalo 7500 evrov. Zakaj v naši državi tako kaznujemo ustvarjalne ljudi, ki imajo voljo delati?« je neskladja trenutne ureditve ponazoril predsednik NSi Vrtovec.


Študenti so danes primorani delati, da si lahko privoščijo študij, bivanje stran od doma ali prevoz … A običajno z delom le priložnostno služijo denar, ne pa profesionalno in osebnostno rastejo ter razvijajo svojih idej in potencialov. Študentski s.p. bi jim to omogočil, saj bi lahko začeli graditi svojo karierno pot in pridobivali dragocene izkušnje, znanje in veščine za poznejšo poslovno pot in predvsem za življenje. »Študij prinaša znanje, a nekatere veščine se je mogoče naučiti le izven predavalnic. Študenti se naučijo reševati probleme, soočijo se z odgovornostjo, izmojstrijo se v komuniciranju, navezovanju stikov, prihajajo v stik z realnostjo. Tudi, če ne ostanejo podjetniki, ampak se odločijo za drugo pot, bodo te podjetniške izkušnje za vedno koristne in neprecenljive,« je še povedal Vrtovec.

Besedilo zakonskega predloga je dostopno TUKAJ.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.

 

PREBERITE ŠE

PREDLAGAJ DONIRAJ VČLANI SE