Srečanje Ženske zveze NSi s Tamaro Chicunovo

Ženska zveza Nove Slovenije je v torek, 22. februarja popoldne na sedežu stranke priredila srečanje z gospo Tamaro Chicunovo, ustanoviteljico združenja Matere v boju proti smrtni kazni in mučenju. Gostja je bila letošnja prejemnica nagrade Nadje Maganja, ki jo podeljuje društvo slovenskih izobražencev v Trstu, predseduje pa mu Sergij Pahor, ki je prisotnim predstavil delovanje društva.

Tamaro Chicunovo je nagrado Nadje Maganja prejela za svoje osebno žrtvovanje in humanitarno delo, ki v zadnjih letih opravlja. Po rodu je Rusinja, svojo grenko življenjsko izkušnjo, s katero je nagovorila in močno ganila prisotne, pa je doživela v državi Uzbekistan. Kot pravnica je nekoč živela popolnoma vsakdanje življenje, vendar ji je življenje pokazalo drugačno poslanstvo. Leta 2000 je izgubila sina edinca, Dmitrija, ki je bil leta 1999, star komaj 29 let, po krivem obsojen na smrt. Po tej tragediji se je odločila, da bo v življenju začela delati za javno dobro in v spomin na sinovo krivično usmrtitev je ustanovila združenje Matere v boju proti smrtni kazni in mučenju. Po zaslugi tega združenja in s pomočjo dobrih odvetnikov je Tamari Chikunovi uspelo 1.1.2008 v Uzbekistanu ukiniti smrtno kazen in tako rešiti smrti mnogih. Preko izkušnje je spoznala mnoge svetopisemske skrivnosti in se naučila biti pogumna in neravnodušna, posebej ko gre za kršenje temeljnih človekovih pravic. »Življenje je vsakomur podarjeno od Boga in nihče drug, razen njega, ne more odločati in soditi o njem«, je dejala gostja. »Ravnodušje pa je tisto, kar omogoča kršenje človekovih pravic na vsakem koraku, tudi v evropskih državah, tudi v Sloveniji« je nadaljevala in opomnila, da smo vsi mi soodgovorni za vsakega ostarelega, osamljenega, bolnega, brezdomca, migranta, roma ali kogar koli, ki ga nesrečnega na ulici le opazimo.

Po zelo ganljivem pričevanju Tamare Chicunove se je predsednica Ženske zveze NSi Mojca Kucler Dolinar gostji zahvalila in poudarila » Za sodobnega Evropejca je smrtna kazen že skoraj nepredstavljiva, ukinitev smrtne kazni pa nesporna vrednota. To pa ne velja za mnoge azijske države, Kitajsko, za večina arabskih držav, za države nekdanje Sovjetske zveze. Seveda smo lahko optimistični, ko vsako leto katera od držav ukine smrtno kazen, vendar ni razlogov za pretirano navdušenje, saj ti procesi tečejo počasi, prepočasi. Pomembni so posamezniki kot je gospa Chikunova, nevladne organizacije in mednarodne organizacije z Združenimi narodi na čelu.« Ženska zveza NSi je sklenila, da ne bo ravnodušna in se bo aktivno vključila v zbiranje podpisov v podporo peticije za ukinitev smrtne kazni po državah, kjer se ta temeljna človekova pravica še danes krši.