SPOŠTOVANJE ZGODOVINSKE PRAVIČNOSTI IN PRISPEVEK K SPRAVI

V Novi Sloveniji predlagamo, da 17. maj znova postane dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Razglasitev tega dneva je odgovor NSi na nedavno sprejeto resolucijo Evropskega parlamenta.

»Vrnitev tega spominskega dneva predlagamo z željo, da del kolektivne zavesti slovenskega naroda postane tudi zavedanje o komunističnem povojnem nasilju in njegovih žrtvah, da se prepreči ponavljanje najbolj tragičnih dogodkov naše zgodovine in da se vsem svojcem žrtev in trpečim omogoči pravica do spomina,« je ponovno uvedbo spominskega dneva utemeljila poslanka NSi Iva Dimic.

Kot je znano, je bil 17. maj leta 2022 že razglašen za dan spomina, zdajšnja, Golobova vlada pa je spominski dan razveljavila na predvečer zaznamovanja leto pozneje, torej 16. maja 2023. »Ta poteza nas je oddaljila od narodne sprave in pomiritve družbenih napetosti,« je dejala Dimic.

»Na dogajanje v 2. svetovni vojni in na povojno obdobje verjetno nikoli ne bomo imeli povsem enakih pogledov. Lahko pa se poenotimo glede vrednot, ki so skupne in vseobče – mednje prav gotovo sodi pravica do groba in pietetnega spomina. Ti pravici sta zdaj grobo kršeni,« je med drugim dejala Dimic.

Ukinitev spominskega dneva na vse žrtve komunističnega nasilja je bilo nedostojno in brezsramno dejanje Golobove vlade. @NovaSlovenija je vložila zakon, da se spominski dan zopet uvede – vse žrtve in njihovi svojci si to zaslužijo.

Prostor spomina, prižgana sveča in dostojen… pic.twitter.com/f8BRhunxRJ

— Matej Tonin (@MatejTonin) July 22, 2025

Na neustrezno obravnavo žrtev in spomina na povojno obdobje v Sloveniji je opozoril tudi Evropski parlament z nedavno resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je sprejel 8. julija 2025. Dimic je nadaljevala: »V njej je med drugim izpostavljeno, da ohranjanje zgodovinskega spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov prispeva k izgradnji pravične in demokratične družbe. Izrecno je tudi zapisano, da naj se Slovenija s spominskim dnevom pokloni žrtvam avtoritarnih in totalitarnih režimov, vključno s komunizmom – za spoštovanje zgodovinske pravičnosti in prispevek k spravi.«

Samostojna Slovenija in Evropska unija sta utemeljeni na obsodbah vseh totalitarizmov, tudi zločinov komunizma. Žrtve drugih dveh totalitarizmov, nacionalnega socializma in fašizma, so dobile v narodovi zavesti zaslužen spoštljiv spomin, med drugim s prazniki in spominskimi dnevi. Primerljive spominske dneve poznajo Estonija, Češka, Italija, Latvija, Litva, Poljska, Romunija, Slovaška. Pri nas 17. maj predlagamo, ker se je na ta dan leta 1942 zgodil prvi množični pomor civilistov v soteski Iške, južno od Ljubljane. Samo v povojnih pobojih je umrlo več kot 15 tisoč ljudi oziroma kar odstotek tedanjega prebivalstva na območju Slovenije. V tisočih se merijo ostale žrtve komunističnih zločinov, sto tisoče je ljudi, ki so trpeli zaradi teptanja človekovih pravic pod komunističnim režimom.

»Predlagamo, da se v zakon o praznikih in dela prostih dnevih doda nov člen, ki določa nov, poseben spominski dan, poimenovan državni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta se vsako leto zaznamuje 17. maja in ni dela prost dan,« je zaključila poslanka.

Besedilo zakonskega predloga je dostopno TUKAJ.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.