Slovenski poslanci v Evropskem parlamentu iz vrst ELS-ED/EPP-ED Sanaderju postavili vprašanja
Ob plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je včeraj zvečer na sestanku največje poslanske skupine v Evropskem parlamentu ELS-ED/EPP-ED, ki šteje 288 poslancev iz vseh 27, držav poslance nagovoril tudi predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader.
V razpravi, ki je sledila so slovenski poslanci, člani ELS-ED/EPP-ED Ljudmila Novak, Lojze Peterle, dr. Mihael Brejc in dr. Romana Jordan Cizelj, spregovorili in predstavili stališča Slovenije do odprtih vprašanj s Hrvaško ter Sanaderju zastavili vprašanja.
***
Ljudmila Novak je v svojem nastopu spomnila, da so evropski poslanci
očitali Sloveniji, češ da je ob vstopanju v EU obljubila, da se ne bo
posluževala enakih metod in pogojevanj, kot se jih je posluževala
Italija ob slovenskem pridruževanju ter dodala: "Pri tem pa se očitno
spregleda dejstvo, da so prav Hrvati vnesli ta problem v pogajanja z
vrisanimi mejami, ki še niso dogovorjene. Kdo izmed kolegov poslancev
iz drugih držav bi na to mirno pristal, če bi šlo za njegovo državo?"
Novakova je izpostavila tudi to, da se Sanader sklicuje na načelni
dogovor z bivšim premierjem, ne priznava pa načela pravičnosti, ki ga
želi uveljaviti Slovenija z upoštevanjem zgodovinskih okoliščin in
dodala: "Sklicuje se tudi na prijateljske odnose s Slovenijo, hkrati pa
želi spor reševati na sodišču in ne s političnim in prijateljskim
dogovorom. Zaradi večkrat prelomljenih obljub in dogovorov ter zaradi
ponarejanja dokumentov v prid hrvaškim težnjam, smo Slovenci izgubili
zaupanje v dane obljube naše sosede. Ta spor zagotovo ni v prid
dobrosedskih odnosov in lahko še bolj omaje že tako majhno medsebojno
zaupanje."
bila blokada pristopnih pogajanj Hrvaške ampak je posledica nerešenih
vprašanj prejudiciranja meje. Izpostavil je tudi, da je zadeva
Slovenije opredelitev, kaj je njen vitalni nacionalni interes in da bo
Hrvaška tem hitreje napredovala, čim hitreje bo izpolnila vse pristopne
zaveze ter našla s Slovenijo skupni jezik.
Lojze Peterle je na Sanaderjevo trditev, da je najboljša rešitev
mednarodno sodišče v Haagu odgovoril, da je najboljša rešitev le ena in
to tista, za katero se bosta dogovorili obe državi. Peterle se je tudi
zavzel, naj skupina ne razvija navijaškega odnosa, ampak se vpraša kaj
lahko storimo skupaj. V tem duhu je pozdravil pobudo Evropske komisije
Dr. Mihael Brejc je kot vodja delegacije najprej pojasnil, da je bilo na pristopni konferenci 19. decembra 2008 identificiranih šest področij, kjer Hrvaška močno zaostaja in da je mejno vprašanje le eden od problemov, ki ga bo treba rešiti. Opozoril je, da je Slovenija vedno, celo v času komunistične Jugoslavije, imela prost dostop do mednarodnih voda, sedaj, ko pa je članica EU, pa se ji ta pravica jemlje. Hrvaška je namreč v zemljevidih zarisala mejno črto po sredini zaliva in tako Sloveniji zaprla dostop do odprtega morja.
Slovenija se ne boji sodišča v Haagu. Sodišče v Haagu sodi po načelih mednarodnega prava in po načelu pravičnosti. Za začetek postopka v Haagu morata obe strani doseči soglasje o določenih načelih in slovenska stran je predlagala,
• da se na haaškem sodišču razsoja celotna meja, torej na kopnem in na morju
• da se skladno z ustavno listino, ki sta jo v enakem besedilu sprejeli Slovenija in Hrvaška upošteva stanje na dan osamosvojitve, to je 25.6.1991
• in da se poleg mednarodnega prava upošteva tudi načelo pravičnosti.
V letu in pol se Hrvaška in Slovenija nista uspeli dogovoriti o teh načelih, ker hrvaška stran zavrača načelo pravičnosti, zato je dr. Brejc predsedniku Sanaderju postavil vprašanje: "Zakaj Hrvaška nasprotuje uporabi načela pravičnosti, če meni, da ima prav?"
Dr. Jordan Cizelj je prav tako spomnila, da so eno od poglavij pri pridruževanju na področju zunanje politike dobri med-sosedski odnosi in da je Slovenija arbitražo glede NEK sprejela v smislu začetka reševanja treh glavnih odprtih vprašanj. Jordan Cizelj je v tem kontekstu Sanaderja vprašala: "Ali še lahko govorimo o dobrih medsosedskih odnosih, če se ne moremo držati že sklenjenih dogovorov in rešiti vsaj eno od treh velikih odprtih vprašanj brez mednarodnih sodišč?"