V nemški javnosti, preko medijev pa tudi v slovenski, odmeva afera nemškega obrambnega ministra Karl-Theodora zu Guttenberga glede plagiatorstva doktorske disertacije. Ta naj bi brez primernega citiranja prepisoval članke kolegov pravnikov, besedila iz časopisov in s spletne strani veleposlaništva ZDA v Nemčiji ter gradivo, ki ga je zanj kot poslanca pripravila raziskovalna služba nemškega parlamenta. Ob tej priložnosti se nam zdi smiselno opozoriti na podobno afero iz začetka leta 2010 v zvezi z delom Prenovljeno pravo Evropske unije Milana Martina Cvikla, za katero je bilo ugotovljeno plagiatorstvo.
Nemški obrambni minister je zaradi takšnega ravnanja upravičeno deležen kritik iz akademskih krogov, opozicije (zlasti socialnih demokratov) in v vse večji meri tudi iz lastnih strankarskih krogov; med drugim najdemo tudi zahteve po odstopu oz. odslovitvi iz vlade. Po poročilih medijev bosta proti njemu vloženi dve kazenski ovadbi zaradi kršenja avtorskih pravic in za nepravilno pridobitev naziva.
Takratni generalni sekretar Vlade Republike Slovenije Milan M. Cvikl je dokazano prepisoval iz Wikipedije, pri čemer ni bila Wikipedija nikjer v knjigi navedena kot vir. Kljub dokazanemu prepisovanju in kršenju avtorskih pravic se ni zgodilo ničesar. Ni znano, da bi bila proti nekdanjemu liberalnemu in sedanjemu socialnemu demokratu Cviklu vložena kakršna koli kazenska ovadba ali sprožen katerikoli drugačen postopek. Nasprotno, ob vsem tem dogajanju je na predlog predsednika Vlade Boruta Pahorja Cvikl postal član Evropskega računskega sodišča.
Predsednika vlade in pristojne organe tako ob skorajšnji prvi obletnici razkritja plagiatorstva sprašujemo, ali bodo proti Milanu Martinu Cviklu sproženi kakšni postopki, saj njegovo prepisovanje predstavlja sramoto za vso akademsko sfero, ki svoje delo jemlje resno, in za vse, ki spoštujemo avtorske pravice. V Sloveniji vse preveč zadev ostaja brez epiloga. Hkrati pa se nam postavlja vprašanje, kako lahko plagiator Cvikl korektno opravlja svoje delo v instituciji, za katero je njen predsednik na spletni strani Evropskega računskega sodišča zapisal, da je »znana po svoji poštenosti in nepristranskosti, strokovnosti, učinkovitosti ter kakovosti svojih revizij in mnenj«.