SLOVENSKI GOZDOVI OB MURI V ROKAH HRVAŠKE?

Na seji odbora za zunanjo politiko je poslanec NSi izpostavil zaskrbljenost številnih prebivalcev Prekmurja zaradi dogajanj na obmejnem območju pri Hotizi v občini Lendava. Gre za območje ob reki Muri, ki je bilo predmet arbitražnega postopka med Slovenijo in Hrvaško. Hrvaška razsodbe arbitražnega sodišča ne priznava, a kljub temu na terenu deluje, kot da je meja določena, kar odpira resna vprašanja glede suverenosti in nacionalnega interesa Slovenije.

Evropski naravovarstveni projekt LIFE RESTORE for MDD, ki vključuje partnerje iz več držav, med njimi tudi iz Slovenije, naj bi po navedbah prebivalcev ter lokalnih in občinskih predstavnikov postal sredstvo za postopno spremembo lastništva zemljišč na spornem območju. Hrvaška ustanova »Međimurska priroda« je namreč v okviru projekta izrazila interes za nakup gozdnih parcel, ki so v lasti slovenskih državljanov. Posel bi bil izveden z evropskim denarjem, pri čemer je cilj projekta naravna obnova poplavnih gozdov. Kupec zemljišč bi bila javna ustanova, pogodbeni partner za izvedbo nakupa pa zasebno podjetje Greenify Invest iz Čakovca.

»Gre za vprašanje nacionalnega interesa, saj hrvaška ustanova posega po slovenski lastnini na območju, kjer meja dejansko še ni bila demarkirana. Hrvaška, ki arbitražne razsodbe uradno ne priznava, hkrati ravna, kot da ta velja. To je nedoslednost, ki zahteva resen odziv slovenskih institucij,« je v državnem zboru poudaril poslanec NSi.

Kot dodaja, gre za primer, kjer se mednarodni naravovarstveni projekti prepletajo z občutljivimi geopolitičnimi in lastninskimi vprašanji. Ob tem je opozoril, da prodaja slovenskih gozdov in kmetijskih zemljišč na obmejnih območjih ni zgolj okoljsko vprašanje, temveč tudi varnostno in politično.

Po podatkih državnega sveta je bilo v 500-metrskem obmejnem pasu med letoma 2008 in 2025 prodanih 122 zemljišč s skupno površino 87 hektarjev. Čeprav gre le za 0,4 % celotne površine v tem pasu, se po mnenju NSi zavedanje o dolgoročnih posledicah takšnih prodaj še vedno podcenjuje.

V NSi zato od vlade in pristojnih ministrstev pričakujemo celovit in odločen odziv na dogajanje, ki bi lahko ogrozilo slovensko lastnino in interese na strateško pomembnem območju. Poslanec Horvat je napovedal, da bo vztrajal pri pridobitvi podrobnejšega pisnega odgovora in nadaljnjih pojasnil s strani ministrstva za zunanje zadeve ter drugih pristojnih organov. »Ne nasprotujemo naravovarstvu. Nasprotujemo pa tihemu prevzemanju slovenskega ozemlja pod krinko evropskih projektov,« je zaključil.