ŠE PREDEN SEM VSTOPIL V DRŽAVNI ZBOR, SEM TUDI SAM ZBIRAL ZAMAŠKE

Če bi me leta 2018, ko sem bil izvoljen za poslanca v državni zbor, vprašali, kaj bi rad naredil in kateri zakon bi spremenil, bi to bil ravno zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki smo ga obravnavali ta teden.

Še preden sem postal poslanec državnega zbora, sem spoznal veliko osebnih zgodb staršev otrok s posebnimi potrebami, ki so bili mnogokrat preslišani. Še kako dobro razumem njihovo stisko in njihove potrebe, da potrebujejo več terapij, več plenic, več pomoči in podpore. Zato sem, še preden sem vstopil v državni zbor, tudi sam zbiral zamaške, papir in denar za osebe s posebnimi potrebami. Verjamem, da so enako počeli številni sodržavljani, številna društva in humanitarne organizacije.

Na tem mestu se vsem vam in vsem, ki delajo in si prizadevajo za izboljšanje statusa otrok s posebnimi potrebami, tudi iskreno zahvaljujem za vse, kar dobrega naredite za otroke oziroma osebe s posebnimi potrebami. S konkretnimi dejanji in finančnimi sredstvi ste v tej državi plačali marsikatero uro terapije ali morebiti plenico za otroka s posebnimi potrebami. Naši državljani pa so s svojo solidarnostjo in humanitrarnimi dejanji odplačali tudi kakšen kredit ali plačali operacijo otrokom s posebnimi potrebami. Za vse to sem vam izredno hvaležen!

Sedaj, ko sem poslanec NSi, stranke, ki je blizu ljudem, je moja želja, da to področje uredimo tudi sistemsko. To pomeni, da lahko pomagamo vsem naenkrat in ne le vsakemu posamezno, kot smo to počeli doslej. In ravno to smo storili ta teden! Po letih in letih suše na tem področju smo naredili tisto, kar so drugi leta in leta govorili.

Če se ozremo v preteklost, lahko ugotovimo, da se je delno plačilo za izgubljeni dohodek od leta 2011 uskladilo samo enkrat, in sicer se je rahlo povečalo iz 734,15 na 751,77 evrov, kolikor nadomestilo za izgubljeni dohodek znaša tudi danes. V neto znesku je to 588 evrov.  Si predstavljate, da mora starš s tem denarjem preživeti sebe in še enega otroka s posebnimi potrebami! V 11 letih se je nadomestilo torej povečalo le za 17,62 evra, kar je 1,6 evra na leto! V tej vladi pa smo nadomestilo dvignili za 150 evrov na mesec!

Sam nikoli nisem obljubljal nekaj, kar finančno ni vzdržno, in s tem zavajal ranljivih skupin, ampak želim s konkretnimi dejanji za njih nekaj narediti. Zavedam se, da bi starši otrok, ki prejemajo nadomestilo za izgubljeni dohodek – glede na potrebe – morali prejeti vsaj »predsedniško  mesečno plačo«. Vendar v NSi govorimo in delamo tisto, kar je ta trenutek realno. Realna pa je minimalna plača.

Na dan obravnave zakona na delovnem telesu v državnem zboru sem bil s strani nekaterih iz leve opozicije v neformalnem pogovoru deležen opazk, da si delam piar, slišal pa sem tudi kritike o svoji razpravi.

O tem si mislim naslednje: V politiko sem šel, da delam dobro, da delam za ljudi. Kdor me pozna, ve, da je to resnica. V torek smo v drugem branju sprejeli zakon, ki, upam, bo šel v zgodovino. V celotni zgodovini levih vladavin kljub lepim besedam niso poskrbeli za starše otrok s posebnimi potrebami. Zato smo to storili mi. Lepo govorijo, moram priznati. So pravi mojstri. A na njihovem mestu bi dal glavo v pesek in bil tiho ter se vsem opravičil.

Mi v NSi pa se poskušamo držati načela, da tisto kar govorimo tudi delamo. In zato bomo še naprej delali za tiste, ki so bili dolga leta preslišani oziroma prezrti.

Aleksander Reberšek,
poslanec državnega zbora