RAZVOJNI ZAKON VSEM PRINAŠA KORISTI

Razvojni zakon ni le odgovor na današnje življenjske stroške, temveč pomemben korak k Sloveniji, ki bolj nagrajuje delo, znanje in podjetnost. Prinaša konkretne razbremenitve za upokojence, kmete in vsa gospodinjstva, hkrati pa ustvarja boljše pogoje za gospodarski razvoj in dolgoročno blaginjo. To je na skupni novinarski konferenci predlagateljev razvojnega zakona poudaril vodja poslanske skupine NSi, SLS, FOKUS Janez Žakelj. Poziv državljanom tik pred začetkom referendumske kampanje o razvojnem zakonu je torej jasen – 6. decembra glasujemo ZA Slovenijo, ki dela in ustvarja.

»Kdor dela, mora imeti od svojega dela več. Razvojni zakon ljudem pušča več njihovega denarja, hkrati pa spodbuja razvoj. Koristi za vsak dom so koristi za razvoj Slovenije,« je poudaril Žakelj in predstavil ključne ukrepe, ki neposredno izboljšujejo položaj ljudi.

Razvojni zakon ljudem pušča več njihovega denarja, hkrati pa spodbuja razvoj.

Zato na referendumu 6. decembra glasujemo ZA Slovenijo, ki dela in ustvarja.

📷 @ZakeljJanez https://t.co/nmsZtWeyDd

— NSi (@NovaSlovenija) November 3, 2026

Upokojencem več denarja in pravica do polne pokojnine ob delu
Razvojni zakon odpravlja 1-odstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo od pokojnin, pri čemer pravice do dolgotrajne oskrbe ostajajo nespremenjene. Upokojencu s 1.000 evri pokojnine bo tako letno ostalo 120 evrov več, ob tem pa bo imel poln dostop do dolgotrajne oskrbe. Kot je znano, je prav naša ministrica Mateja Ribič poskrbela za to, da so se odpravile krivice, ki jih je povzročilo uvajanje dolgotrajne oskrbe pod prejšnjo vlado, vlado Roberta Goloba. Od oktobra letos stanovalci domov za starejše končno za primerljive storitve plačujejo enak znesek, prej namreč ni bilo tako.

Pomembna sprememba je tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljevanju dela. Upokojenci, ki želijo ostati delovno aktivni, bodo lahko ob plači prejemali 100 odstotkov pokojnine namesto sedanjih 40 oziroma 20 odstotkov.

»Pokojnino si je človek prislužil z desetletji dela. Zakaj bi se ji moral odpovedati, če želi še naprej delati?« je izpostavil Žakelj. Ukrep bo omogočil, da izkušeni obrtniki, zdravniki in drugi strokovnjaki ostanejo aktivni, prenašajo znanje na mlajše generacije in še naprej prispevajo v javne blagajne.

Nižji stroški za kmete in več domače hrane
Razvojni zakon prinaša tudi pomembne razbremenitve slovenskega kmetijstva. DDV na semena, sadike in določena gnojila se znižuje z 9,5 na 5 odstotkov, obdavčitev zakupnin kmetijskih zemljišč pa s 25 na 15 odstotkov. Kmetom z nizkimi prihodki se pod določenimi pogoji znižujejo tudi socialni prispevki, in sicer s približno 650 na 250 do 307 evrov mesečno.

»Če želimo na svojih mizah slovensko mleko, meso, sadje in zelenjavo, moramo najprej omogočiti, da jih bo nekdo lahko pridelal,« je opozoril Žakelj.

Nižji stroški pridelave pomenijo več sredstev za razvoj kmetij, njihovo ohranitev in krepitev prehranske varnosti Slovenije. Zakon izboljšuje tudi položaj starejših kmetov, ki želijo po upokojitvi še naprej delati na svojih kmetijah.

Cenejša osnovna živila in energenti za vsa gospodinjstva
Neposredne koristi razvojni zakon prinaša tudi vsem gospodinjstvom. DDV za 15 osnovnih živil se znižuje z 9,5 na 5 odstotkov, kar bi ob polnem prenosu znižanja v končne cene pomenilo približno 4 evre prihranka pri nakupu za 100 evrov.

Zakon omogoča tudi začasno znižanje DDV za elektriko, plin, daljinsko ogrevanje in drva z 22 na 9,5 odstotka, za največ 9 mesecev na podlagi sklepa vlade. To bi lahko pomenilo približno desetino nižje račune za energijo.

»Hrana in ogrevanje nista razkošje, ampak osnovni življenjski potrebi. Zato je prav, da sta manj obdavčeni,« je poudaril Žakelj.

Za Slovenijo, ki dela in ustvarja
Razvojni zakon poleg neposrednih razbremenitev prinaša tudi širše razvojne ukrepe: ugodnejše pogoje za samozaposlene in podjetnike, razvojno kapico za ohranjanje visoko usposobljenih kadrov, spodbude za dostopnejša najemna stanovanja ter boljše pogoje za delo v zdravstvu.

Po besedah Žaklja gre za spremembo odnosa države do dela, ustvarjalnosti in uspeha. Cilj je država, ki manj obremenjuje ljudi, gospodarno upravlja javna sredstva ter ustvarja pogoje za razvoj in kakovostne javne storitve.

»6. decembra odločamo, ali želimo Slovenijo, ki delo nagrajuje ali ga še naprej preveč obremenjuje. Odločamo o državi, ki ljudem pušča več, spodbuja podjetnost in ustvarja priložnosti za prihodnje generacije. Razvojni zakon je začetek te poti,« je sklenil vodja poslanske skupine NSi, SLS in FOKUS Janez Žakelj.