RASTI NI, KER SO DAVKI IN DAJATVE PREVISOKI
Slovenija se v zadnjih letih sooča z občutnim padcem gospodarske dinamike, hitro rastočo javno porabo in padanjem konkurenčnosti. Ekonomska politika, ki jo je zastavila vlada Roberta Goloba, temelji predvsem na potrošnji, pozablja pa na investicije in dvig produktivnosti. Namesto, da bi se krepila konkurenčnost, se zaradi povečanega javnega trošenja zvišuje davke in prispevke. Posledično je delo vedno bolj obdavčeno, podjetnost ni nagrajena, denarja za inovacije pa zmanjkuje. Tako žal izgubljamo prednost, ki jo je Slovenija desetletja gradila kot uspešno izvozno usmerjeno gospodarstvo. Če bomo nadaljevali s to politiko, se bomo ujeli v spiralo recesije in izgubili številna delovna mesta.
Mednarodne organizacije in slovenski Urad za makroekonomske analize in razvoj so napoved gospodarske rasti za leto 2025 ponovno znižali – v povprečju na zgolj 0,83 odstotka. Gospodarska aktivnost in kupna moč prebivalstva stagnirata, medtem pa Golobova vlada ustvarja vtis rasti, ki je ni. Številke na papirju se višajo, a v resnici ekonomski kazalci jasno kažejo na padec gospodarske rasti in tudi kupne moči. Skrajni čas je, da Slovenija pri javni porabi stopi na zavoro, zmanjša obdavčitev dela in tako poveča našo izvozno konkurenčnost.
Da nas mora situacija skrbeti, opozarja tudi izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, ki je nedavno opozoril, da so nekatera podjetja že prešla na skrajšan delovnik ali zaposlene poslala na čakanje (npr. Domel in SIJ Acroni), nekatera pa so se odločila celo za odpuščanje. Dodal je, da se pojavljajo tudi informacije, da bi lahko podjetja v tuji lasti zaradi nenaklonjenega davčnega okolja selila proizvodnjo izven Slovenije.
Namesto ukrepov za dvig dodane vrednosti, privabljanja investicij in krepitve konkurenčnosti, je trenutna vlada novembra sprejela obveznost, da morajo biti zaposlenim že letos izplačane božičnice, kar mnogim predstavlja misijo nemogoče. Premier Golob nam tako dela medvedjo uslugo. Za drobiž nas bo peljal žejne čez vodo, pravi račun pa bomo vsi Slovenci drago plačali kasneje. Vprašanje je le, kako in s čim?
Na poslabšanje poslovnega okolja kaže tudi nadaljnji padec Slovenije na lestvici svetovne konkurenčnosti IMD – z 38. mesta leta 2022 smo letos padli na 46. mesto, kar je najnižja uvrstitev v zadnjih petih letih. Rast državne potrošnje v zadnjih letih presega sposobnost slovenskega gospodarstva, da takšno prekomerno javno trošenje tudi financira. Izdatki državnega proračuna so se povečali s 14,6 milijard leta 2022 na 17,1 milijard evrov v letošnjem letu. Še hitreje raste celotna poraba države, ki je v obdobju 2022–2024 narasla s 27,1 milijard na 31,3 milijard, kar predstavlja več kot 4 milijarde dodatnih izdatkov oziroma v samo dveh letih!
Zato ni čudno, da je Slovenijo na te rdeče številke opozorila tudi Evropska komisija – proračuna za leti 2026 in 2027 namreč ne sledita načelu dobrega gospodarja in se še naprej opirata na obsežno zadolževanje v tujini, brez jasne razvojne politike ali ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti. Ironija je tudi v tem, da kljub naraščajoči porabi državljani ne dobimo boljših in hitrejših storitev, gospodarstvo pa nosi vedno večje breme.
Rešitev je v vzpostavitvi razumnega, stabilnega in predvidljivega davčnega sistema, ki bo rast spodbujalo, ne pa jo zaviralo. Če želimo višje plače, višjo produktivnost in stabilno socialno državo, moramo oblikovati pogoje, v katerih gospodarska rast temelji na ustvarjanju dodane vrednosti, ne pa na zadolževanju in pretirani porabi. Le tako lahko zagotovimo razvoj, ki ga bodo občutili vsi državljani.
In le z razumno visokimi davki lahko Slovenija postane privlačna tudi v globalnem gospodarstvu, kjer države tekmujejo za investicije in kjer šteje vsak evro.
Konkreten načrt, kako postaviti davčni model, ki bo Sloveniji prinesel več blagostanja bomo v NSi predstavili v sredo, 3. decembra v Ljubljani.
Peter Žmak
predsednik Gospodarskega kluba NSi