Poslovili smo se od ustanovitelja in prvega predsednika NSi dr. Andreja Bajuka

V nedeljo, 21. avgusta smo se na ljubljanskih Žalah svojci in prijatelji poslovili od ustanovitelja in prvega predsednika Nove Slovenije, nekdanje predsednika vlade in finančnega ministra, dr. Andrej Bajuka. Z njegovo smrtjo je Slovenija izgubila velika Slovenca in domoljuba. Pogreba, ki je potekal z vojaškimi častmi, se je udeležil tudi državni vrh in velika delegacija NSi na čelu s predsednico Ljudmilo Novak. 

Pred žalnim sprevodom je nekaj besed v spomin  na dr. Andreja Bajuka spregovoril ormoški župan in član izvršilnega odbora NSi Alojz Sok. V svojem govoru je predvsem poudaril, da so se “kmalu po žalostni novici” o Bajuku, sicer ustanovitelju NSi, pričele slišati same lepe besede. “Celotna Slovenija je kar naenkrat priznala, da se je za vedno poslovil izreden človek. To so priznali tudi tisti, ki prej, čeprav bi lahko, tega nikoli niso rekli,” je dejal.

“Bil bi predolg, če bi naštel vse, kar si sam in s pomočjo sodelavcev uspel narediti za boljšo Slovenijo,” je še dodal Sok. Bajuk je po njegovem predstavljal lik sodobnega politika, ki je pri svojem delu in tudi zasebnem življenju udejanjil načela krščansko socialnega nauka in krščanskih vrednot.

Predsednik vlade Borut Pahor je dejal, je “v sodobni Sloveniji Andrej Bajuk opravljal pomembne politične dolžnosti” in dodal, da bi “svoj vpliv in moč lahko koristil za izravnavo osebnih krivic”, a je namesto tega “svoje dostojanstvo zastavil za vzpostavitev javnih koristi”. Po Pahorjevih besedah je bila v tem smislu njegova značajska lastnost izjemnega političnega pomena.

Andrej Bajuk je bil po Pahorjevih besedah njegov politični tekmec. “S kakšno strastjo sva znala eden zoper drugega braniti svoja stališča, vendar vedno spoštljivo,” je dejal. “Kljub funkcijam in nazivom je dal rad vedeti, da je samo človek. A za sodobno Slovenijo je bilo precejkrat odločilnega pomena, da je bil velik človek širokega duha. V tem smislu ga nikamor ne pustimo oditi, ker ga še vedno potrebujemo,” je še povedal Pahor.

Nekdanji veleposlanik Slovenije pri EU in Bajukov zet Igor Senčar pa je v svojem govoru povedal, da je dr. Bajuk “vedno znal diskutirati z dobro utemeljenimi argumenti, za svoja stališča se je vselej trudil pošteno.” Poudaril je, da je bil njegov tast časten človek, njegov temeljni pristop pa je bila “skrb za tisto, kar mu je bilo zaupanega, skrb za to, ali pravilno razume najpomembnejše izzive, ki mu jih je zastavljala stvarnost, in skrb za odgovorno ravnanje”.

Dr. Bajuku v spomin je nekaj besed namenil tudi predsednik SAZU prof. dr. Jože Trontelj. 

Mašo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres, ki je med drugim dejal, da je bilo v minulih dneh o dr. Bajuku “upravičeno povedano veliko častnega in lepega”. V vseh menjavah svojega prebivališča je Bajuk po nadškofovih besedah ostajal zvest svojim koreninam, “čeprav je najbolj dinamična in ustvarjalna leta preživel v okolju, ki ga imenujemo novi svet, se v njem ni izneveril temeljnim vrednotam”.

Ob tem je še izpostavil, da je dr. Bajuk “vedno bolj odgovorne službe, ki so mu jih ljudje zaupali, sprejemal v svoji veri kot nalogo, ki jo je hotel izpolniti pred Bogom z vso odgovornostjo in poštenostjo. Svoja poslanstva je pogumno izpolnjeval ne glede na to, ali so ga hvalili ali zaničevali”.

V celoti objavljamo govor člana izvršilnega odbora NSi in ormoškega župana, Alojza Soka:

Spoštovani navzoči, spoštovana žalujoča družina, dragi sorodniki dr. Andreja Bajuka 

Zbrali smo se , da se poslovimo od človeka, nam vsem dragega prijatelja, ki je moral veliko pretrpeti, da je dozorel za večnost. Zaradi številnih preizkušenj si dragi Andrej, nekdanji predsednik slovenske vlade, finančni minister, poslanec, ustanovitelj in predsednik N.Si, ceprav po naši človeški razsodbi mnogo prezgodaj, svojo žetev dočakal in se tako pripravil za večnost. Bog se je sklonil k tebi in odločil, dovolj je bilo dela, dovolj je bilo trpljenja , zaslužil si si bogato plačilo, ki ti ga ta svet ni mogel dati. Tesno, kot še nikoli, si nas danes še enkrat kot velikokrat poprej, zbral ob sebi, tokrat zal ob tvojem odprtem grobu.

Ko se je v torek zjutraj, kot blisk, le dan potem, ko smo te lahko videli in slišali iz Brezij, kamor si rad zahajal, razširila žalostna novica o tvoji smrti, smo tvoji prijatelji v bolečini obnemeli. Toda kmalu po tej žalostni novici, so se začele slišati o tebi same lepe besede.

Celotna Slovenija je kar naenkrat priznala, da se je zavedno poslovil izreden človek. To so ti priznali tudi tisti , ki ti prej, čeprav bi lahko, tega niso nikoli rekli.Na dan so prišle besede kot so: Andrej Bajuk je velik sin slovenske domovine, bil je zelo prijazen, bil je velik poštenjak in velik strokovnjak, svetovljan, domoljub, iskren človek, človek, ki je držal besedo; skratka vse, kar smo mnogi tvoji prijatelji vedeli že prej, ko so ti mnogi zadajali bolečino, ko so te zmerjali in žalili na različne načine ter te, pošiljali nazaj v Argentino.

A ti, preizkušen v vsem, se nisi uklonil. Celo nasprotno, odločil si se, iti do konca.  Leta 2000, kmalu po tistem, ko sta se s soprogo, ki ti je vedno stala ob strani in z tabo delila vse radosti in bridkosti, za vedno vrnila, si nase prevzel veliko breme. Ceprav v političnem življenju povsem nepopisan list, se nisi pomišljal prevzeti vodenja vlade in to v času, ko je Slovenija  v ključnem letu 2000 pričakovala  poročilo o pripravljenosti  za vstop v EU. Kljub vsem dvomom in kritikam, ki si jih pri tem doživljal je bilo samo 7 mesecev tvojega dela in dela tvoje ministrske ekipe dovolj, da je bilo poročilo zelo ugodno in da je Slovenija potem hitro napredovala na poti v EU. Tudi se nisi pomišljal le nekaj mesecev pred volitvami, leta 2000, potem ko v združeni stranki SLS in SKD ni šlo kot bi moralo iti, oživiti demokrščanske politične opcije in ustanoviti nove stranke- N.Si. To tvoje dejanje je potem prineslo pravi rezultat  šele čez 4 leta, ko je na volitvah leta 2004 zmagala Koalicija Slovenija. V vladi v obdobju 2004 do 2008 si potem prevzel najtežji resor financ in kot so prav tako, te dni zapisali mediji postal edini minister, ki je Slovencem znižal davke. Pod tvojim ministrovanjem je Slovenija, kot prva od tranzicijskih in novih članic EU, prevzela skupno valuto EVRO, nikoli si nisi lastil zaslug za to. Vedno in povsod si odkrito povedal da je to skupen uspeh vseh Slovenk in Slovencev, ki so se odločili za to pot, za pot nazaj v Evropo.  Bil bi predolg, če bi naštel vse kar si sam in s pomočjo sodelavcev uspel narediti za boljšo Slovenijo. Slovenija tvoja domovina, ti za to ni veliko dala. Namesto nas je to naredila Evropa, ki te je razglasila za finančnega ministra leta. Naš dolg tako ostaja. Toda zaradi tega se nisi pritoževal in nisi gojil v sebi sovraštva ali maščevalnosti. La vita e dura – življenje je trdo, si znal večkrat reči. Kljub tvojemu optimizmu in veselemu značaju, pa se je prepričan sem, bolečina zarila globoko v tvoje srce in ga na koncu tudi prehitro ustavila.

Čeprav si bil svetovljan, človek z izrednim znanjem, pa ne samo na finančnem področju, govoril več tujih jezikov, se z vsem tem nisi nikoli ponašal. K tebi je lahko pristopil vsak, še najrajši si sprejemal tiste male slovenske ljudi. Njim si namenil največ svoje pozornosti in bili so ti najbolj pri srcu. Povsod, kamor si šel so pristopali k tebi, ti stiskali roko , ti izražali besede podpore. Te tvoje drža ni težko  razumeti, če vemo kakšna je bila tvoja zivljenjska pot. Že kot majhen deček – še dojenček bi lahko rekel, si moral po sli razmer zaradi slovenskega Heroda, postati begunec, oditi daleč od doma, kjer so te skrbni starši in drugi sorodniki vzgojili v tujem svetu v pravega Slovenca in dobrega kristjana. Tam daleč od doma se je izoblikovala tvoja etična in moralna drža. 

Tam daleč od doma si ustvaril svojo bleščečo kariero, tam si si ustvaril svojo družino in se potem leta 2000 z ženo Kati, kot si jo klical, kot ptica lastovka po mnogih letih izgnanstva vrnil v tvojo domovino. V domovino, ki pa te ni sprejela. V prepričanju, da Slovenija zmore več, veliko več, kot si rad ponavljal si izgoreval za našo skupno pot, za naše skupno dobro. Toda z bridkim spoznanjem si leta 2008 doživel, da vse to, kar si delal ni bilo nagrajeno. Stranka, ki si jo vodil se ni uvrstila v državni zbor. Tisti, ki so klicali, križajte ga, so namreč preglasili one druge, ki so želeli drugačno Slovenijo, a so žal bili premalo glasni, premalo samozavestni. Sam vem, da te je to zelo prizadelo. A ti si se tiho, brez da bi iskal zunanje razloge za neuspeh na večer volitev umaknil, kot to zmorejo pravi demokrati. Tolažila te je misel, da bo čas pokazal, da si, da smo v tvoji stranki N.Si delali in ravnali prav, kot si večkrat rekel. Tvoji prijatelji pa si niti v sanjah nismo predstavljali, da si morda po tihem misli na čas, ki ga doživljamo danes ob tvoji 14 postaji križevega pota, tukaj na Žalah.. Da, najbrž si imel v mislih ta trenutek. Danes ti namreč vsi tako z leve in desne priznavajo velike zasluge. Škoda. Skoda da tvoja ušesa tukaj in sedaj tega ne slišijo več, kajti izpolnila se je tvoja napoved, da bo čas prinesel svoje. Zagotovo pa sliši vse to tvoj stvarnik v katerega si tako neomajno zaupal in Marija pomagaj, kot si imel navado reči.  

Dragi prijatelj Andrej. Sedaj si za vedno doma, nihče več, ti ne bo mogel reči, da odidi. Čeprav se nič več ne bo slišala tvoja močna beseda, tvoji duhoviti nasveti, tvoj humor bo ostal spomin na dobrega in poštenega človeka, ki je živel po načelu, delaj kakor bi večno živel, moli kakor da boš jutri umrl.

Moč pozabe iz src, tvojih prijateljev ne bo izbrisala hvaležnega spomina. Ne bomo pozabili, kako si vedno znova in znova prihajal med nas in nas spodbujal v dobrem. Imel si navado reči, držimo skupaj pa bo šlo. Ne bomo pozabili mnogih tvojih dobrih del. Za nekatere vemo mi, tukaj zbrani, za vse ve Bog. Lahko namreč ob tvojem slovesu rečemo ,Bog je dajal in Bog bo razsodil.

V sem sorodnikom, tvoji ženi Katarini, ki te je tako neomajno podpirala, tvojima hčerama in sinu z družinami, bratoma , vsem sorodnikom, prijateljem in znancem izrekam v  imenu Nove Slovenije, ki si jo neutrudno vodil in gradil celih 8 let in v svojem imenu  iskreno in globoko sožalje.

Bog daj Slovenskemu narodu še več takšnih velikanov, da se nam ne bo treba bati in trepetati za našo prihodnost. 
Dragi prijatelj dr. Andrej Bajuk. Hvala VAM za vse, kar ste storili za nas, za naš Slovenski narod. Predstavljali ste lik sodobnega politika, ki je pri svojem delu, kakor tudi v privatnem življenju udejanjal načela krščansko socialnega nauka in načela krščanskih vrednot. Hvala Vam, da ste bili naš učitelj, nekaterim, zase osebno zagotovo lahko rečem v mnogo čem, kot oče.

Počivajte v miru.