Poslanska pobuda: SANKCIJE ZA VEČKRATNE PREKRŠKE

»Menim, da bi moral naš pravni red poiskati nove rešitve pri izvršbi zoper kršitelje, za katere obstoječa ureditev več kot očitno ne učinkuje, saj ne more preprečiti večkratnega ponavljanja prekrškov, ki ogrožajo premoženje, zdravje in celo življenja ostalih državljanov,« je poslanka Nove Slovenije Vida Čadonič Špelič zapisala v poslansko pobudo za denarno kaznovanje večkratnih prekrškarjev kljub temu, da so prejemniki socialnih in družinskih prejemkov. S pobudo se je ponovno obrnila na pravosodno ministrstvo, hkrati pa tudi na ministrstvo za finance. Prvič je pravosodno ministrstvo k zakonski ureditvi sankcij pozvala ob koncu junija.

Razlogi za pozive k sankcijam za večkratne prekrške
Zaradi zaostrovanja romske problematike v zadnjih mesecih je poslanka nedavno pravosodnemu ministrstvu predlagala, da prejemanje socialnih in družinskih prejemkov ne bi bila več olajševalna okoliščina za to, da se od večkratnega prekrškarja ne bi terjalo plačila denarnih kazni. Kot je znano, so zdaj namreč prejemniki transferjev plačila glob za prekrške oproščeni. Prekrški se dogajajo v prometu (npr. vožnja brez izpita), med prekrške denimo sodi tudi posedovanje orožja brez dovoljenj. Te prekrške pogosto zaznavajo med pripadniki romske skupnosti, ki so nemalokrat tudi prejemniki različnih transferjev. Ker njihova ravnanja niso sankcionirana, se prekrški nadaljujejo, ponavljajo in stopnjujejo tudi v kazniva dejanja.

Izpad transferja zaradi globe povrnjen v materialnih dobrinah?
Na pravosodnem ministrstvu na prvo pobudo niso podali oprijemljivega odgovora. Navedli so več okoliščin, ki takšen poseg v zakon onemogočajo, hkrati pa so poslanko napotili na finančno ministrstvo. V novi pobudi obema ministrstvoma je pri svojem predlogu vztrajala: »Na vas naslavljam pobudo, da bo v primeru denarne kazni za ponavljajoče se prekrške izvršba na transferje do določene meje omogočena.«

Čadonič Špelič je v utemeljitvi pobude opozorila, da je treba imeti pri vzpostavljanju nove ureditve pred očmi ne le pravic kršiteljev, pač pa tudi preostalih državljanov, ki so dejanske ali potencialne žrtve teh storilcev. »Verjamem, da je mogoče s tehtanjem vseh navedenih ustavnih dobrin oblikovati rešitev, ki bo omogočila učinkovito sankcioniranje in s tem varnost za državljane ter hkrati zagotovila tudi s strani ustavnega sodišča zahtevani eksistenčni minimum za kršitelje,« je zapisala Čadonič Špelič. V razmislek je predlagala ureditev, po kateri bi del »izpada« transferja ob morebitni izvršbi zaradi naložene globe lahko nadomestili s prejemkom v materialnih dobrinah.

Celotna poslanska pobuda je dostopna TUKAJ.

Se strinjate z našimi prizadevanji? Pridružite se nam TUKAJ.