Portal plus objavil intervju z Matejem Toninom

DELI:
8. 8. 2014, NSi

MTonin_junij_2014Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je v intervjuju za Portal plus komentiral aktualno sestavljanje vlade in med drugim dejal, da rešitve, ki jih ponujajo Združena levica in preostale leve stranke, enostavno pomenijo še več dolga, še več denarja za obresti, posledično pa to pomeni manj denarja v proračunu za vse tisto, za kar se tako zavzeto zavzemajo.

Začetek intervjuja objavljajmo v nadaljevanju, v celoti pa si ga lahko preberete TUKAJ.

Fokus intervjuja je seveda na aktualnih koalicijskih pogajanjih in menimo, da je tako prav, saj se preostale tri stranke (še posebej DeSUS in ZaAB), po našem mnenju ne pogajajo za vstop v koalicijo, ampak taktizirajo z namenom čim boljšega izplena.

Matej Tonin, član Nove Slovenije – Krščanskih demokratov, je že drugič zapored poslanec v državnem zboru. Magister politoloških znanosti je bil v mandatu 2011 – 2014 vodja poslanske skupine NSi, trenutno pa je del pogajalske skupine za vstop NSi v vlado, katere mandatar bo, če ne bo prišlo do ekstremnega presenečenja, Miro Cerar. Matej Tonin je že drugič del pogajalske ekipe NSi za vstop v koalicijo (prvič se je to zgodilo pozimi 2012).

Matej Tonin je postal širši javnosti poznan kot eden izmed vodečih obrazov NSi in kot politik, ki žanje tako ostre kritike kot odobravanja z vseh strani slovenskega političnega spektra. Slednje pomeni, da tega politika pravzaprav sploh ni potrebno podrobneje predstavljati.

Glede na dejstvo, da je NSi na zadnje državnozborske volitve prinesla precej drugačen program, kot smo ga bili od te stranke sicer vajeni, glede na to, da je NSi edina stranka, ki se pogaja za vstop v koalicijo in ima radikalno drugačen program kot vse preostale stranke in glede na to, da zadnje leto divja pravi mali spopad med dvema desnima strankama, torej SDS in NSi, smo se odločili za intervju. Fokus intervjuja je seveda na aktualnih koalicijskih pogajanjih in menimo, da je tako prav, saj se preostale tri stranke (in še posebej DeSUS in ZaAB), po našem mnenju ne pogajajo za vstop v koalicijo, ampak taktizirajo z namenom čim boljšega izplena.

Zakaj bi NSi vstopila v koalicijo s SMC?

Zaradi tega, ker bi bila temelj in garant razuma. Pravzaprav garant normalnosti in tudi slaba vest vsakršne koalicije, da je potrebno postoriti stvari, ki so neizogibne. Nova Slovenija je garant za reforme. In to so bistveni razlogi, zaradi katerih bi Nova Slovenija šla v koalicijo.

Ampak kaj bi sploh imela Nova Slovenija od vstopa v koalicijo? Kakšna bi bila vaša motivacija za takšno odločitev?

V resnici bi imela Nova Slovenija od vstopa v koalicijo zelo malo ali skoraj nič. Vstop v koalicijo bi nam politično zelo škodoval. Vsekakor bi nas z desne strani političnega pola zaradi takšne odločitve napadla zlasti SDS in njim bližnji mediji. Oboji bi nas silovito napadli in ta naš vstop v koalicijo razglasili za veleizdajo, ali če hočete izdajo pomladne opcije. Poleg tega bi nas v vladi čakale same neprijetne naloge.

Mi bi v vladno koalicijo vstopili le, če bo popolnoma jasno, da nam bo uspelo izpeljati tistih pet reform, o katerih smo govorili pred volitvami. Jasno je, da gre za precej neprijetne reforme, vendar pa je tudi jasno, da jih je potrebno izvesti. In izvesti jih je potrebno zaradi Slovenije in zaradi prihodnjih generacij. Če uporabim prispodobo, smo kot japonske kamikaze. V koalicijo bi odšli zaradi države, čeprav se zavedamo, da bo odhod v koalicijo imel izrazite negativne učinke na podobo stranke.

Verjetno pa obstaja kar nekaj razlogov, zaradi katerih v koalicijo ne bi vstopili?

Razlogov, zakaj v koalicijo ne bi šli, je kar nekaj. Ključen razlog pa je, da mi v tej koaliciji ne želimo biti zgolj okras ali stranka za boljši občutek. In če bo jasno, da v koaliciji, kakršnakoli že bo, ne moremo uresničiti našega programa, potem bo jasno, da v koaliciji nimamo kaj iskati. Če pa bi pozabili na program in v vladno koalicijo vstopili samo zaradi tega, da bi stranka zasedla nekaj ministrskih mest in pridobila nekaj služb, bi bili navadni politikanti, saj bi se  zavestno odpovedali dobremu programu, ki ga Slovenija še kako potrebuje.

Naj bom zelo natančen: če v koalicijo ne bomo vstopili, bo to zato, ker se ne bomo mogli programsko dogovoriti za bistvene reforme, ki jih Slovenija danes nujno potrebuje.

Kako pa se počutite te dni, ko celotna slovenska javnost prebira osnutek koalicijske pogodbe? Kako komentirate sam osnutek koalicijske pogodbe?

Malce nelagodno, ker imajo številni, ki zadeve spremljajo, občutek, da pogajalci vemo nekaj več. Resnica pa je, da mi ne vemo čisto nič več kot javnost. Osnutek koalicijske pogodbe, ki je prišel v javnost, je bil splošen in po našem mnenju slab dokument. Šlo je bolj za deklarativni tekst, pravzaprav opis, za kaj naj bi si prizadevali. V osnutku koalicijske pogodbe smo pogrešali konkretne predloge, dejanja in ker tega ni bilo, smo pripravili popravke in jih, kot veste, posredovali SMC.

Z našimi popravki in predlogi smo zadeve konkretizirali, določili roke, predvsem pa jasno vnesli pet reform; to so davčna reforma, reforma sodstva, reforma pokojninskega in zdravstvenega sistema  ter reforma trga dela.

Občutek je, da je vaš program v precejšnji meri identičen priporočilom Evropske komisije. Ampak kako interpretirate dejstvo, da so volivci večinsko raje podprli programe strank, ki ta priporočila ali ignorirajo ali pa celo negirajo? Ali niste znotraj tega konteksta v resnici programski tujek v nastajajoči koaliciji?

Dejstvo je, da ljudje še vedno radi slišijo dobre stvari in se posledično počutijo bolj udobno in lagodno, če se jim obljublja lepe stvari. Lepe obljube pri ljudeh bistveno bolj primejo, kot pa če se volivcem sporoča, da bo potrebno postoriti marsikaj neprijetnega.

Žal je bila v zadnjih nekaj letih Evropska unija v Sloveniji prepoznana kot tujec, ki poskuša Slovenijo okupirati in nam na vsak način vsiliti pretrde in slabe ukrepe. In v tem kontekstu se je tudi interpretiralo priporočila Evropske komisije. Krščanski demokrati trdimo, da nameni Evropske komisije niso slabi in da se od Slovenije pričakuje zgolj, da bo svoje delovanje in poslovanje postavila na zdrave temelje. V interesu Evropske unije in Evropske komisije je, da Slovenija ni problematična država, saj imajo tako en problem manj. Zato vseh teh priporočil ne moremo interpretirati kot predloge, ki želijo škodovati Sloveniji, ampak kot predloge, ki želijo dolgoročno pomagati Sloveniji.

Nadaljevanje intervjuja si lahko preberete TUKAJ.