POLITIKA NI PRIZANESLJIVA, A Z VIZIJO IN POGUMOM SE DA VELIKO DOSEČI

Bilo je v zgodnjih devetdesetih, ko je še ne 20-letni študent ekonomije v nezaupnici takratni vladi Lojzeta Peterleta prepoznal slabo popotnico za komaj rojeno samostojno državo. Nezadovoljstvo so preglasili mladostniški zalet, ščepec drznosti in kopica idej – in Slovenija je dobila nadobudnega politika. Govorimo o Valentinu Hajdinjaku, ki je hitro po vstopu v politiko spoznal, da je Slovenija lahko perspektivna le trdno vpeta v evropski prostor. S somišljeniki iz drugih držav so tako denimo poskrbeli, da je evropska politična družina EPP dobila podmladek. V Novi Sloveniji še danes stavi na vizionarske temelje, ki jih je postavil dr. Andrej Bajuk, s katerim sta bila na vladi tesna sodelavca. Ker je politika vse prej kot pravljica, pa ste ime Valentin Hajdinjak zasledili tudi pod plazom očitkov v zvezi z Darsom. Kaj je res in kaj ne?

Večkrat ste že pojasnjevali ozadja »afere« Dars, tudi v Krščanskem demokratu smo o tem že pisali. Dejstva napihnjenih očitkov ne potrjujejo. Kaj se je torej zgodilo, se dogaja?
Najbolj žalostno je, da se v Sloveniji pogosto ne išče resnica, temveč senzacija. Oktobra 2023 je bil na televiziji Pop TV ustvarjen veliki medijski spektakel, pri katerem so uporabljali težke besede: podkupovanje, izsiljevanje, korupcija, favoriziranje ponudnikov, sporni javni razpisi. Pri tem so prst uperili predvsem vame in nekatere moje takratne sodelavce. Vtis je bil, da je nekaj hudo narobe. Toda dejstva govorijo drugače.
Revizije več kot 275 pravnih poslov, ki jih je naročil Dars, niso pokazale nezakonitosti ali oškodovanja družbe, Agencija za varstvo konkurence ni ugotovila kršitev na področju avtovlek, višje sodišče je potrdilo zakonitost odpovedi pogodbe za odstranjevanje pokvarjenih in poškodovanih tovornih vozil družbi Žonta, policija pa je celo ovadila njenega lastnika zaradi izsiljevanja. Tožilstvo je eno ovadbo zoper mene že zavrglo, t. i. žvižgač Luka Založnik pa je preklical svoje neresnične izjave in priznal, da so bile posledica izsiljevanja. Zanimivo, da Pop TV-ja resnica, ki je prihajala na dan, ni zanimala, kaj šele, da bi o tem poročali.
Celotna »afera« Dars je bila zgrajena na konstruktu s ciljem, da Gibanje Svoboda prevzame Dars. Državno podjetje s preko 580 milijoni evrov letnih prihodkov je bilo namreč še zadnja neosvojena trdnjava. Sočasno pa je šlo tudi za politično diskreditiranje in poskus discipliniranja Nove Slovenije, ki očitno ni bila dovolj poslušna in je razmišljala s svojo glavo, kot tudi mene osebno. To namero potrjuje tudi dejstvo, da je gonja zgolj proti meni, ne pa tudi proti ostalim članom uprave, čeprav smo odločitve sprejemali in podpisovali skupaj. Žal živimo v času, ko se lahko z lažno izjavo in medijskim pritiskom človeka označi za kriminalca, še preden dobi pravo priložnost, da sploh karkoli pojasni.

Ni pa še konec, kajne?
Ne. Hišne preiskave so sledile šele pol leta po medijskem stampedu in tik pred evropskimi volitvami. Na mestu je vprašanje, zakaj se je čakalo ravno do tega trenutka. A dejstvo je, da sam sploh nisem osumljen v primerih, o katerih so pompozno poročali mediji. Zanimivo pa je, da me policija v vseh teh 17 mesecih, ki so minili od hišnih preiskav, še vedno ni zaslišala. In glede na očitno vmešavanje vladajoče politike v delo policije, se ne bi čudil, če bi tik pred naslednjimi volitvami vložili neko, za lase privlečeno kazensko ovadbo, ki bo nato – podobno kot v primeru Knovs – čudežno ušla v njim naklonjene medije. Kljub temu sem trdno prepričan, da bo na koncu prevladala resnica.

Dars je izvor medijskega pogroma na vas in na NSi. Raztegnil se je v »afero« Knovs, tu je še plaz hudih obtožb glede obvodnega financiranja NSi prek Inštituta dr. Janeza Evangelista Kreka. Čedalje bolj očitno postaja, da so vsi ti napadi orkestrirani.
To je zagotovo del širšega scenarija, sam sem namreč že pred časom prenehal verjeti v naključja. To bi bil dober scenarij za filmsko kriminalko – najprej ustvarijo »afero« Dars, nato ovadijo poslance opozicije, ker so opravljali svojo zakonsko dolžnost nadzora nad delom policije, potem pa preiskovalna komisija, ki jo vodi Gibanje Svoboda in s svojim delom sploh še ni zaključila, sproži še obtožbe o domnevnem obvodnem financiranju NSi. Namen je jasen – z diskreditacijami oslabiti NSi kot pomemben člen prihodnje razvojne vlade in narediti vse, da do takšne vlade ne bi prišlo in bi lahko ostali na oblasti. Če ni mogoče zmagati z argumenti, se poskuša z blatom. A takšne metode se vedno znova izkažejo za kratkovidne. Če namreč mečeš blato v ventilator, se to vrne tudi nazaj.

Za stranko torej imamo odgovor. Kako pa to dogajanje zaznamuje vas osebno?
Iskreno, ni lahko. Četudi bi zase lahko rekel, da imam bolj ali manj trdo kožo, se človeka vseeno dotakne, ko ga mediji označijo za kriminalca, še posebej pa, ko to prizadene družino in bližnje. Posebej njim ni lahko, saj takšnih diskreditacij in blatenj niso vajeni. Toda sam imam čisto vest. Vem, da sem vedno deloval zakonito in v korist družbe, zato lahko vsakomur pogledam v oči. To mi daje tudi moč, da vztrajam. Politika prinaša udarce, to sem vedel že prej, a tokrat so bile meje presežene.

Kako ob vsem tem danes gledate na svoje obdobje na vrhu Darsa?
Ponosno. Z ekipo smo uvedli elektronsko vinjeto, prepovedali prehitevanje tovornih vozil, začeli graditi drugo cev Karavank, tretjo razvojno os na Koroško in avtocestni priključek Dragomer, prenovili smo mala počivališča, pričeli gradnjo nove poslovne stavbe Darsa, po dolgih letih nabavili nujno potrebna nova tovorna vozila z ustrezno mehanizacijo, uvajali nočno delo na avtocestah (sanacija vozišč, košnja, zamenjave dilatacij), pripravili podlage za pričetek gradnje tretjega pasu na vpadnicah v Ljubljano, pristopili k modernizaciji in avtomatizaciji vodenja prometa in pričeli na prijazen način komunicirati z vozniki preko avtocestnih portalov. Eden večjih dosežkov je bila avtocestna policija, ki je bistveno izboljšala varnost in pretočnost na naših avtocestah, a jo je ta vlada žal ukinila. Še bi lahko našteval, vendar sem prepričan, da so bili rezultati ljudem vidni. Družbo sem vodil pošteno, pregledno in odgovorno. Temu pritrjujejo iskreni stiski rok, pa tudi številne pohvale, ki jih še danes dobivam od zaposlenih na Darsu in uporabnikov avtocestnega križa.

S kakšnimi občutki, razmisleki opazujete trenutno vodenje, upravljanje avtocestne družbe, ki je zdaj očitno v »pravih« rokah?
Ravno to je zaskrbljujoče. Ko je uprava politično zaščitena, se njene odločitve ne problematizirajo. Moji upravi se je vseskozi gledalo pod prste in iskalo dlako v jajcu, danes pa niso problem milijonski aneksi za predor Karavanke in poslovno stavbo Darsa. Prav tako ne klientelizem, odpuščanje ljudi, četudi so bili na Darsu zaposleni že dolga leta, ter zaposlovanje kadrov iz krogov Svobode in energetike. To so dvojna merila in nevarna selektivna pravičnost, ki spodkopava zaupanje v institucije.

V zadnjih letih se je izjemno povečalo število vozil na naših cestah in avtocestah, pa vendar bi se dalo veliko postoriti za ublažitev zastojev. Odgovorni se pogosto sklicujejo na druge države, češ da tam ni nič drugače. Smo v Sloveniji naredili vse, kar smo in bi lahko, da bi to preprečili ali pa vsaj olajšali? Imamo uresničljive in učinkovite rešitve za upravljanje prometnih tokov?
Res je, da zastoje poznajo tudi drugod, a to ne more biti izgovor, saj bi Slovenija morala storiti več. Največja težava je odsotnost dolgoročne strategije in političnega poguma. Pričakovati je bilo odločitev o širitvi avtocestnega omrežja, a je ni bilo. In to pravzaprav ni naključje – če se spomnite, so se vse tri vladne stranke pred volitvami na Trgu republike izrekle proti širitvi avtocestnega omrežja. Samo za primer – odsek Postojna–Jelšane država umešča v prostor že skoraj dve desetletji, pa državnega prostorskega načrta še nimamo. Kje je šele gradnja? To je nedopustno. Prihodnja vlada bo morala sprejeti odločne ukrepe na tem področju in odpraviti številne birokratske ovire, da bomo kot družba lahko naredili korak naprej. Prometni strokovnjaki povedo, da zgolj krepitev javnega potniškega prometa ter spodbujanje njegove uporabe ne bosta dovolj. Ob naraščajočem obsegu prometa in dejstvu, da je Slovenija tranzitna država, bo treba pristopiti k širitvi avtocestnega omrežja. Veliko pa lahko Dars že danes stori za zmanjšanje zastojev, in sicer z boljšim upravljanjem prometnih tokov, uporabo sodobnih tehnologij ter predvsem premišljenim načrtovanjem terminskega izvajanja gradenj in obnov posameznih odsekov.

Čeprav se vaše ime zadnja tri leta povezuje z Darsom, imate za sabo bogato in plodno politično pot. Začeli ste že kot mladenič, ko ste bili obraz krščanske demokracije in zelo dejavni tudi v mednarodnih strukturah. Kaj vas je pripeljalo v politiko?
Slovenskim krščanskim demokratom sem se pridružil leta 1992, pri rosnih letih, in sicer iz neke vrste nezadovoljstva proti izglasovani nezaupnici osamosvojitveni vladi Lojzeta Peterleta. Takrat je bil sicer v zraku optimizem, dobili smo lastno državo, uresničene so bile marsikatere sanje in mnogi med nami smo verjeli, da lahko s svojim delom pomagamo graditi boljšo družbo. Stranka je bila tako ena od poti, kjer smo lahko to tudi uresničevali. Začel sem pri Mladih krščanskih demokratih in kmalu postal tudi tiskovni predstavnik SKD. Ob tem pa me je vseskozi veselilo tudi delo na mednarodnem področju. Deloval sem v številnih evropskih mladinskih organizacijah in Svetu Evrope, bil sem med ustanovitelji podmladka Evropske ljudske stranke. To mi je dalo širino in prepotrebne izkušnje. Videl sem, kako delujejo uspešne države, in spoznal, da je Slovenija lahko uspešna le, če je trdno vpeta v evropski prostor, hkrati pa ostaja samozavestna v svoji identiteti.

Torej niste niti prvič priča menjavi v vrhu stranke. Bi lahko to tranzicijo primerjali s prejšnjimi? Zakaj je ta drugačna od drugih doslej?
Vsaka menjava vodstva je specifična, saj odseva svoj čas. Tokratna pa je posebna zato, ker se dogaja sredi velikih izzivov, tako zunanjih, kjer je stranka tarča napadov in diskreditacij, kot notranjih, saj se iščeta nova energija in moč za prihodnost. Pomembno je, da tranzicija poteka spoštljivo, stranka pa ostane enotna z zavedanjem, kaj je skupni cilj. Zgolj enotna stranka je lahko močna stranka.

Kaj pričakujete od novega predsednika stranke in kaj mu – morda – polagate na srce?
Jerneja Vrtovca poznam že dolgo. Prepričan sem, da bo stranko, podobno kot ministrstvo za infrastrukturo, vodil odgovorno, pogumno in povezovalno. Od njega pričakujem, da bo ohranil jasno usmeritev stranke, ki temelji na krščanskodemokratskih vrednotah, in njeno samostojno pot, ki zre v svetlo prihodnost. Pogosto ne bo lahko, saj politika danes ni prizanesljiva, a z vizijo, pogumom in poštenostjo se da veliko doseči. Moj nasvet je, da naj ostane zvest svojim načelom in ljudem, ki mu zaupajo.

Ob menjavi na vrhu stranke so se okrepili očitki na račun NSi, češ da je skrenila s poti, da je pozabila na krščansko demokracijo, da se »oddaljuje od Bajuka«. Bi se kot oseba z zares celovitim pogledom v kontinuiteto delovanja stranke in njenih predhodnic s tem strinjali?
Sam sem imel čast sodelovati z dr. Andrejem Bajukom in vem, kaj je pomenil za stranko in politiko nasploh. Zato s temi očitki ne morem soglašati. Pogosto jih izrekajo tisti, ki v stranki nikoli niso bili. Res je, da se časi spreminjajo in da se mora vsaka sodobna evropska stranka prilagajati novim izzivom. A to ne pomeni, da zaradi tega izgubi svojo identiteto. Če kdo pravi, da se stranka od tega oddaljuje, mu priporočam, naj temeljito pogleda program stranke in glasovanja strankinih poslancev.

Kaj bi v tej luči zaželeli stranki ob njeni 25-letnici?
Želim ji, da ostane zvesta svojim koreninam, a hkrati pogumna in vizionarska. Da se ne boji iti proti toku, ko je to potrebno, in da zna graditi mostove – med generacijami in ljudmi z različnimi pogledi. Slovenija potrebuje močno, jasno in odgovorno Novo Slovenijo, ki zna povezovati in hkrati odločno zagovarjati to, v kar verjame. Želim ji vse najboljše.

Intervju je bil objavljen v najnovejši reviji KD. Vabljeni k branju!