Podražitev hrane je posledica pohlepa trgovcev

V Novi Sloveniji menimo, da bolj kot podražitve hrane bodejo v oči nesorazmerja v pogači, ki si jo razdelijo pridelovalec hrane-kmet, predelovalna industrija in trgovci. To področje že dolgo ni urejeno. Do kmeta je nadvse ponižujoče, da mu kot pridelovalcu hrane pripada zgolj nekaj odstotkov. Največji krivci za dvig cen hrane so trgovske verige, ki v višave dvigajo svoje marže. Posledice pohlepa trgovcev pa občutijo predvsem državljani.

Vrtoglavo visoke marže pri življenjsko potrebnih živilih so gotovo neupravičene, še posebej ker trgovci ne nosijo rizika za neprodano živilo. Primer je prodaja kruha, saj neprodanega vsak večer vračajo pekom. Sprašujemo se, čemu potem tako visoke marže, rabati in kupovanje polic za artikel, ki ga želiš prodajati v veleblagovnici? Prepričani smo, da previsoke marže in  kartelna dogovarjanja pri podražitvah mesa, mleka, jajc ter kruha niso tržne zakonitosti, ampak posledice pohlepa trgovcev, s katerim bi se morala spoprijeti tudi aktualna politika. Ne potrebujemo kmetijske politike, če se le-ta ne zna potegniti za kmete oziroma jim ne ponuja vsaj enakovrednega položaja.

Kdaj se bo slovenski politični vrh zavedel dejstva, da pridelamo vsak dan manj hrane, vedno manj pa je tudi kmetijskih površin. Ni to dovolj velik alarm? Trgovski centri so zasuti s hrano, pridelano v tujih državah, čeprav je vprašljiva njena kakovost. Nekdaj smo Slovenci s sadjem, vinom, mlekom, kruhom in zelenjavo zalagali Trst, Reko in Dunaj. Danes pa za svoje državljane uvažamo ceneno hrano s celega sveta.

V Novi Slovenijo menimo, da bi morali spodbujati neposredno prodajo hrane s kmetij. Prednost bi morala imeti hrana, ki je pridelana v lokalnem okolju, ker je sveža, sezonska ter porabna v optimalnem času, ko ima največ hranilnih snovi. Taka hrana je prilagojena tudi našim potrebam in organizmu. Kmetijska politika bi morala stremeti k osveščanju  potrošnikov in pridelovalcev, da bi pri nakupu hrane imeli več lokalnega patriotizma, kar je dobro za pridelovalce in potrošnike. Slovenska hrana je pridelana po visokih standardih, je varna, kontrolirana pa je tudi njena kakovost.

V NSi ne verjamemo, da država nima ustreznih mehanizmov za preprečevanje cenovnih nesorazmerij in grdih mahinacij pri prodaji hrane. V Egiptu so se protesti začeli prav zaradi tega, ker si Egipčani ne morejo več kupiti osnovnih živil. Ob takšnih povišanjih hrane tudi Slovenci nismo več daleč od tega.