[#PismaIzVlade] KDO JE PRIČEL VOJNO?

DELI:
08.03.2021, NSi

#PISMAIZVLADE SO ZAPISI PREDSEDNIKA NSI MATEJA TONINA, KI JIH TEDENSKO OBJAVLJA NA SVOJEM FACEBOOK PROFILU. DOTIKAJO SE AKTUALNIH TEM IN NAČRTOV ZA PRIHODNOST.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Dogajanje v slovenski politiki v zadnjih mesecih vse bolj spominja na znameniti citat iz filma Nikogaršnja zemlja in se glasi: »Ko je počeo rat?«. Priča smo spirali nezmožnosti kakršnega koli sodelovanja in preseganja razlik, vsaka stran pa je vedno bolj vkopana na svojih pozicijah. Del opozicije je zavrnil celo spravni poskus predsednika Boruta Pahorja, da bi skupaj sedli za isto mizo in se vsaj poskusili dogovoriti o skupnih prioritetah, ki niso ne leve in ne desne. So pa nujne, če želimo ljudem zagotoviti dostojno življenje in hitro okrevanje po epidemiji.

S predsednikom Pahorjem sva v petek obiskala politični vrh BiH. Po srečanju s predsedstvom BiH se mi je globoko vtisnila naslednja izjava vidnega bosanskega politika: »Veste, o vsaki rešitvi in vsakem zakonu se moramo strinjati vsi triji nacionalni predstavniki v predsedstvu. Vedno se najde nekdo, ki je proti. Zato je Bosna in Hercegovina točno tam, kjer je.« Si res želimo, da tudi našo prihodnost določa nezmožnost sodelovanja?

Tu pa tam preberem zapise opozicijskih politikov. Vsak dan predstavijo nove argumente in razloge, zakaj sodelovanje z vlado ali drugo stranjo ni mogoče. Nekateri njihovi argumenti celo zdržijo. Pa vendar se mi vedno postavlja vprašanje: ali bomo še naprej srborito iskali točke, ki nas delijo, ali se bomo trudili iskati točke, ki nas povezujejo? Iskanje razlogov, zakaj naj bomo še naprej »skregani« je najlažje. To zna vsak. Državotvorna politika pa išče skupne točke. Če pogledamo novejšo svetovno politično zgodovino, so bili vedno najbolj cenjeni državniki, ki so znali odpuščati, kljub letom preživetih v zaporu, kljub vojnam … Državotvorna politika je tista, ki išče skupne točke, kadar je to najtežje.

Naša prihodnost je odvisna od nas samih. Če si bomo pomagali in se spodbujali, bomo uspeli. Če si bomo metali polena pod noge, se bomo mučili. Kakorkoli pa stvari obračate je že danes jasno, da bomo morali na tem prelepem koščku zemlje živeti še nekaj časa drug ob drugem. Zakaj ne bi raje hodili z ramo ob rami kot da se postavljamo drug proti drugemu?

Nekateri so se smejali, ko sem predsednika vlade Janeza Janšo tako zasebno kot tudi javno prosil, naj preneha twittati za en mesec. Seveda na to nimam vpliva, si pa ne morem očitati, da nisem vsaj poskusil. Prosil sem ga zato, ker njegovi twiti nasprotnikom vlade dajejo številne priložnosti za napadanje vlade. Ne delam si utvar, da bi zaradi twiter “posta” predsednika vlade slovenski mediji do dela vlade postali bolj prijazni. Bi pa bilo zanimivo opazovati, kje bi našli problem potem. Najverjetneje bi ta eksperiment še dodatno dokazal, da neglede na twitanje predsednika vlade, uredniška politika večine slovenskih medijev ni naklonjena vladi, prav tako vlada nima nikakršnega vpliva na njihovo uredniško politiko.

Tako jaz kot moja predhodnica Ljudmila Novak imava pestro zgodovino sodelovanja z Janezom Janšo. Večkrat sva bila žrtve različnih napadov in diskreditacij. Saj se spominite žvižgov Ljudmili Novak in znamenitih pesnitev o Mateju Toninu? Eno leto nazaj sem bil pred dilemo – ali naj zamere vržem preko rame in stopim v vlado ali pa naj se užaljeno “kujam” in zavračam vsakršno sodelovanje z Janšo. Ker resno mislim, kar sem napisal v zgornjih vrsticah, je bila odločitev jasna. Sodelovanje dajem pred izključevanje.

Vprašanje je torej: kaj v slovenski politiki sploh ostane “normalnim”? Na eni strani imamo Janeza Janšo, ki se prav gotovo ne bo spremenil. Na drugi strani pa neoperativno slovensko levico, ki se ne more poenotiti v nobeni bistveni točki razen v nasprotovanju Janezu Janši.

Sam trdno verjamem, da obstaja tudi druga pot. In NSi z zgledom in dejanji preprosto dokazuje, da je drugačna politika mogoča. Ne žalimo in ne napadamo. Iščemo skupne točke in ne razlogov za prepir in nove delitve. Zato smo v vladi in trdo delamo. Z našimi ministri tvorimo mlado in energično ekipo. Premikamo stvari, ki se prej preprosto niso dale in so stale desetletja. Krepimo sredino slovenskega političnega prostora. Zato trdno verjamem- večja in močnejša kot bo Nova Slovenija, bolj normalna in evropska bo Slovenija.

Pot sodelovanja in povezovanja je pot prihodnosti in politika NSi!

2 vnosov

Podaj komentar

Št. vpisov: 2

Dodaj odgovor za Karolina Flac Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja