Peterle glede Hrvaške za manj tekmovanja in več sodelovanja

Evropski poslanec Lojze Peterle je danes nastopil na konferenci z naslovom "Hrvaška naslednja članica EU in izzivi za naprej", ki jo je v Bruslju organiziral časopis EU Observer. Lojze Peterle je nastopil na panelu skupaj z nemško poslanko Doris Pack, glavnim hrvaškim pogajalcem Vladimirjem Drobnjakom, glavnim pogajalcem za Evropske skupnosti za Hrvaško Dirkom Langom in bivšim hrvaškim zunanjim ministrom Matejem Granićem. Kot glavni govornik pa je nastopil komisar za širitev Olli Rehn.

V svojem nastopu je Lojze Peterle dejal, da smo Slovenci in Hrvati več kot tisoč let živeli v miru kot sosedi, zadnji dve stoletji pa smo si delili tudi bolj ali manj enako usodo v Habsburški monarhiji in dveh Jugoslavijah. Nadalje je nanizal dogodke ob osamosvojitvi, ko sta se državi zavezali, da bosta glede meje spoštovali stanje na dan osamosvojitve, ko je Slovenija kontrolirala ves Piranski zaliv in imela zagotovljen teritorialni dostop na odprto morje. Od takrat naprej državi nista zmogli določiti meje. Še najbližje rešitvi smo bili s sporazumom Drnovšek-Račan, ki je pomenil možno rešitev mejnega vprašanja za državi. Lojze Peterle je orisal tudi okoliščine ustnega dogovora Janša-Sanader na Bledu, glede katerega pa se državi nista mogli sporazumeti o pravnem okviru sojenja na mednarodnem sodišču, saj Slovenija želi vključiti tudi načelo pravičnosti, ki ga Hrvaška zavrača.

Lojze Peterle je poudaril, da je Slovenija vedno podpirala vstop Hrvaške v EU in je bila sedaj prvič prisiljena reči "ne", ko je bila primorana braniti svoje nacionalne interese, saj je del hrvaške dokumentacije prejudiciral mejo med državama.

V nadaljevanju je Lojze Peterle pozdravil pobudo komisarja Rehna, ki jo je načelno sprejela tudi slovenska vlada. Še vedno pa pričakujemo odgovor Hrvaške. Prav tako je pozdravil srečanja med zunanjima ministroma in predsednikoma vlad, ki so prvi znak boljšega ozračja in potrebe po medsebojnih pogovorih.

Lojze Peterle je za rešitev problemov predlagal sledeča načela:

 

1. Vse tri strani morajo zmagati: Slovenija, Hrvaška in Evropska unija;
2. Problem se ne bo rešil z lobiranjem in pritiski, ampak s političnim kompromisom med Slovenijo in Hrvaško ter s hrvaškim izpolnjevanjem pristopnih zavez (Slovenija ni edina izrazila zadržke)
3. Potrebno bi bilo odstraniti vzroke za slovenski "ne". To pomeni najprej, da se meje ne more določiti na podlagi prejudicev in enostranskih dejanj, ampak s kredibilnimi prizadevanji dveh držav in dogovorjeno vključitvijo tretje strani.
4.  Obstaja le ena dobra rešitev: tista, za katero se bosta dogovorili obe državi.
5. Iniciativa Evropske komisije glede mediacije je verjetno lahko najhitrejša pot za nadaljevanje pristopnih pogajanj s Hrvaško in rešitev omenjenega vprašanja.
6. Da bi pospešili politične pogovore, moramo ustvariti boljše ozračje. Potrebujemo manj tekmovanja in močnih besed, pač pa več sodelovanja in tihe diplomacije.
7. Ni slabo, da imamo v obeh državah dve homogene pozicije – le politikom moramo dati mandat za pogajanja.

 

[nas_custom_gallery]