Osnutek zakona o medijih
Predlagani osnutek zakona o medijih je sicer zelo potreben, vendar v takšni obliki neprimeren, je na novinarski konferenci poudarila predsednica NSi Ljudmila Novak, ki pogreša zlasti primerno strategijo pred sprejemom zakona. Publicist Peter Lah je med drugim izpostavil, da osnutek povsem izključuje vpliv javnosti na medijske vsebine.
Novakova je poudarila, da bi bilo treba zakon zavrniti, izdelati strategijo, v kateri bi opredelili cilje zakona, nato pa oblikovati nov osnutek.
Primerno strategijo pogreša tudi podpredsednik Sveta za radiodifuzijo Valerij Grašič. Po njegovih besedah je sklep o tem, da se še pred zakonom pripravi strategija, oktobra lani sprejel celo matični odbor v državnem zbor.
Opozoril je tudi, da ni bila opravljena nobena analiza, kaj so problemi v medijskem prostoru, kakšne bodo finančne posledice zakona in koliko ljudi bo izgubilo delo na področju programov posebnega pomena. Zakon po njegovem mnenju namreč predstavlja nevarnost, da bi bilo ob službo veliko zaposlenih na lokalnih medijih, tako pa bi poslušalci in gledalci ostali brez lokalnih vsebin.
Zakon poleg tega po njegovi oceni ne zagotavlja popolne neodvisnosti medijev, saj podporo Svetu za medije zagotavlja vlada. Kritičen je bil tudi do črtanja dikcij “kulturna ustvarjalnost” in “spodbujanje kulturne ustvarjalnosti”, ob tem pa še ocenil, da so kvote slovenske glasbe potrebne.
Lah je izpostavil zlasti neurejenost zakona na področju zaščite mladine in ranljivih vsebin. Uredba Evropske komisije o avdiovizualnih medijskih storitvah namreč predvideva pravila za zaščito duševnega, moralnega in telesnega razvoja mladoletnikov in človekovega dostojanstva. Predlagani osnutek zakona pa po njegovih besedah ne pojasni, na kakšen način bodo uvedena takšna pravila.
Poleg tega javnost nima nobene možnosti vplivati na to. “To je popolna luknja, ki je po mojem mnenju zavestna, namerna,” je dejal. Zakon namreč predvideva veliko vlogo Sveta za medije in agencije za elektronske komunikacije. V nobenem od teh ustanov pa ni ključnega deležnika – javnosti, je opozoril Lah. V tem vidi tudi ključni problem tega osnutka.
“Z žalostjo in zaskrbljenostjo lahko ugotovim, da pripravljavci zakona ne kažejo resnega namena, da bi preprečili realno škodo za duševni in moralni razvoj mladoletnikov. In to ni edina hiba. To je samo en kazalnik težkih sistematičnih pomanjkljivosti tega zakona,” je prepričan Lah.