OD PONOSA DO PROPADA: KAKO SMO IZGUBILI SMER

Današnja novica, da Petrol ustavlja naložbe v Sloveniji in napoveduje zapiranje prodajnih mest, je več kot zgolj poslovna odločitev. Je simptom. Simptom globlje sistemske bolezni, kjer politično kadrovanje, kratkoročno vodenje in neodgovorna regulacija ustvarjajo razmere, v katerih še tako stabilno podjetje začne izgubljati kompas.

Petrol, kot največji slovenski trgovec z naftnimi derivati, že vrsto let uživa razmeroma varen tržni položaj, z infrastrukturo, zgodovino in kapitalsko močjo, ki bi mu morali omogočati rast in širitev. Toda namesto tega danes poslušamo besede o ustavitvi razvojnih naložb, zamrznitvi sponzorstev in celo o zapiranju prodajnih mest. Kaj se je zgodilo?

Izgovor je regulacija. Razlog je sistem.
Čeprav nova regulacija cen pogonskih goriv resno vpliva na poslovanje, to še ne pojasni celotne slike. Tujci, kot so MOL, OMV in INA, so se podobnim regulacijam znali prilagoditi. MOL je v letu 2024 kljub omejitvam na domačem madžarskem trgu ustvaril več kot 1,5 milijarde evrov dobička, medtem ko Petrol v istem času ustvarja izgubo in paniko.

Razlika je v vodenju. Razlika je v tem, da pri nas zamenjava vlade pomeni tudi zamenjavo uprave v državnem podjetju ne glede na rezultate, znanje ali vizijo. Po neuradnih podatkih se je Petrolova uprava v zadnjih 15 letih zamenjala 7-krat, pogosto brez jasnega razloga, razen politične prerazporeditve moči. V takih pogojih ne moremo pričakovati dolgoročne strategije, ampak zgolj gasilske ukrepe.

Posledice čutimo vsi, tudi občine, šport, kultura
Ko podjetje zamrzne sponzorstva, to pomeni, da bodo številni športni klubi, kulturne prireditve, raziskovalni projekti in lokalne skupnosti ostali brez ključnega vira financiranja. Ironično, ravno tisti, ki najbolj prispevajo k družbeni koheziji, bodo med prvimi žrtvami napačnih odločitev vrha podjetja.

Minister Bojan Kumer poskuša krivdo preusmeriti z izjavo, da se od »podjetja, ki deli dobičke« pričakuje več. Ampak to je dvolična retorika. Ko podjetje deli dobičke, država molči. Ko jih zmanjka, pa mora podjetje čez noč postati socialni korektiv? Brez reforme sistema vodenja državnih podjetij in brez dolgoročnih politik se bo to ponavljalo.

Tri poti naprej in ena resnica
Kam to vodi? Če se nič ne spremeni, bodo možni trije scenariji.

1. Izčrpavanje in odprodaja: Petrol bo postal še ena zgodba o nekdanjem gigantu, ki se je prodal pod ceno.
2. Regulacija brez odgovornosti: Vlada bo še naprej določala cene, a ne bo prevzemala posledic.

3. Sistemska reforma: Uvedba merljivih kriterijev za uprave, depolitizacija kadrovanja, dolgoročni strateški nadzor.

A najprej moramo vsi skupaj priznati eno stvar: brez kompetentnega, strokovnega in neodvisnega vodenja nobena regulacija, noben zakon in noben ukrep ne bo rešil slovenskih podjetij. Ne gre samo za Petrol. Gre za to, ali bomo še naprej državo vodili kot podružnico strankarskega interesa ali kot skupni projekt vseh državljanov.