NSi ob svetovnem dnevu kmetic

Ob svetovnem dnevu kmetic v Novi Sloveniji čestitamo vsem kmeticam,hkrati pa bi radi poudarili vlogo kmetic, ki jo imajo v svetu, zlasti pa v slovenskem prostoru.

Slovenske kmetice so skozi zgodovino in različne sisteme vladanja doživljale gorje in poniževanja, izgube mož in sinov, prisilno delo, obvezne oddaje, revščino in zapostavljanja.
Danes so se časi spremenili, še vedno pa ugotavljamo, da je položaj kmetic v slovenski družbi slabši kot v ostalih slojih družbe. Med kmeticami je največ nezaposlenih oziroma si ne zmore plačevati obveznega pokojninskega zavarovanja.. Če so zavarovane, so v najnižjem možnem obsegu, kar pomeni, da nimajo možnosti uveljavljenja širšega obsega pravic, npr. boleznine, porodniške, nadomestil za prevoze, pravico do postrežnine. Od starejših kmetic imajo le redke polno pokojnino, kljub temu, da so vsa leta živele in delale na kmetiji in plačevale obvezne dajatve. Zelo malo kmetic je v domovih za ostarele, pa ne samo zato, ker ne želijo biti tam, ampak tudi zato, ker zanj nimajo denarja. Večina kmetic ima zgolj državno pokojnino, ki pa ne omogoča varne starosti. Ko se družina odloča zaradi finančne stiske za pokojninsko zavarovanje ali zaposlitev, se običajno odloči za to mož, žena pa se zavaruje po njem, kajti za oba zavarovanca ni denarja. Med kmeticami je še vedno najnižja izobrazbena struktura. Mlade izobraženke se ne želijo poročiti na kmetijo, ker je to delo slabše plačano kot delo v večini ostalih poklicev.

Med kmeticami ni žensk na visokih funkcijah v državi. Ni jih med poslankami, svetnicami, županjami, tudi jih ni v stanovski organizaciji KGZS. Njihovih obrazov ni v medijskem prostoru, razen v Kmečkem glasu in kmetijski oddaji. Kmetice povabijo le na prireditve, kjer one pogostijo druge »pomembne« goste ali prikažejo običaje in navade, ki so se ohranili na podeželju. Redko pa dobijo besedo, da spregovorijo o svojem delu in problemih.

Slovenske kmetice so bile in so steber slovenske družbe skozi vso skozi zgodovino do danes. Ohranile so družino kot zdravo jedro in steber družbe. Ob obilici dela so vzgajale otroke, brez vrtcev in socialnih pomoči . Ohranile so slovensko kulturo, jezik, narodne jedi in običaje. Ohranile so slovensko kmetijstvo, medtem ko se je večina mož zaposlila izven kmetije. Na kmetijah omogočajo socialno varnost družinskim članom, jih vzdržujejo, negujejo ostarele starše in jih preživljajo. In prav kmečki otroci imajo najmanj socialnih podpor in štipendij. Kmetice so ohranile slovensko podeželje in njim gre zahvala, da imamo tako lepo kulturno krajino in urejene domove in vrtove. Skrbijo za prehransko varnost slovenske države. Ne morejo biti konkurenčne v količini, ker jim naravne in družbene razmere tega ne omogočajo. So pa konkurenčne v svojih izdelkih, iznajdljivosti in znanju, česar se država premalo zaveda. Iz nič so delale čudeže. In še danes je tako. Zato zahtevamo, da se njihov položaj izboljša, da je kmetica v zakonodaji enakovredna delavkam in uslužbenkam.

Slovenske kmetice morajo aktivneje stopiti v družbeno politično dogajanje, se povezati, ne samo na društvenem nivoju, in spregovoriti o svojem neenakopravnem položaju v družbi.
V Novi Sloveniji podpiramo slovenske kmetice, cenimo njihov prispevek v družbi in jim želimo vztrajnosti in poguma tudi pri političnem udejstvovanju in pri uveljavljanju njihovih pravic za večjo enakopravnost.