NSi na izredni seji o sramotnih uvrstitvah Slovenije na mednarodnih lestvicah

DELITE TA
PRISPEVEK
13.10.2015, NSi

NSi_krscanski_demokrati_DZDZ se je v torek, 13. oktobra, sestal na izredni seji o uvrstitvah Slovenije na mednarodnih lestvicah, ki merijo spoštovanje človekovih pravic, učinkovitost pravne države in ekonomskega sistema. Sejo smo poleg SDS in nepovezanega poslanca zahtevali tudi v NSi, saj menimo, da je uvrstitev države na vseh pomembnejših lestvicah popolna sramota in blamaža.

Podpisniki zahteve za izredno sejo smo predlagali, naj DZ vladi priporoči, da se namesto izpostavljanja gospodarske rasti, ki naj ne bi bila posledica njenega dela, začne ukvarjati s pripravo resnih strukturnih reform, predvsem na področju pravosodja, zdravstva, javne uprave, pokojninskega sistema in delovnopravnih razmerij.

V nadaljevanju objavljamo stališče Poslanske skupine NSi, ki ga je predstavil vodja PS NSi mag. Matej Tonin:

“Slovenija še ni rešena, pa se lahko trudimo še tako močno razpihovati meglo, vendar bomo pod to meglo še vedno našli 100 tisoč ljudi brez dela in 300 tisoč ljudi pod pragom revščine. Slovenija je trenutno v fazi zatišja pred nevihto. Gospodarska rast nas je na nek način uspavala in nas spodbudila k temu, da ne naredimo, kar je nujno. Nedelujočih sistemov še vedno nismo popravili, in ko bo megla ponovno pritisnila in ko bo ponovno prišlo do nevihte, takrat se bodo znova v vsej svoji razsežnosti pokazale vse težave, ki jih ima Slovenija. Pri razpravi o uvrstitvi Slovenije na redni lestvici globalne konkurenčnosti svetovnega gospodarskega foruma je potrebno najprej izpostaviti dejstvo, da je bila Slovenija še pred krizo leta 2009 uvrščena na 39. mesto, nakar je v naslednjih petih letih sledil zdrs na 70. mesto, ki ga je Slovenija zasedla v lanskem letu. Ker je bilo na seji matičnega delovnega telesa na Odboru za pravosodje največ govora o tem ali so bili podatki za uvrščanje držav na tej lestvici zajeti na pravilen način, morda nekaj besed tudi o tem.

Metodologija redne letne lestvice globalne konkurenčnosti svetovnega gospodarskega foruma je sestavljena iz kombinacije gospodarskih kazalcev in ankete med gospodarstveniki. Torej iz objektivnih in subjektivnih kriterijev. Metodologija je enaka za vse države. Razprava o reprezentativnosti se nam v Novi Sloveniji zdi odveč, saj se jo poslužujejo predvsem tisti, ki so v največji meri sami odgovorni za stanje, kakršnega imamo danes, hkrati pa imajo interes, da se nič ne spremeni. Kaj nam pravzaprav sporočajo uvrstitve na teh lestvicah, da imamo v Sloveniji še vedno številne težave in probleme? Zaradi uvrstitev na teh lestvicah nas nihče ne kaznuje, nam pa te uvrstitve lahko pomagajo pri razumevanju, kje smo dobri in kje smo slabi in kje se velja še izboljšati in kakšne ukrepe bi morali sprejeti.

OECD, katerega tudi člani smo, nam je v lanskem letu s posebnim dokumentom z naslovom reforme za močno in vzdržno gospodarsko okrevanje izdal nekatera priporočila. Ta gredo v smer zniževanja birokratskih ovir v industriji in storitvah, v smer povečevanja tujih naložb, ki bi razbremenila slovenska prezadolžena podjetja in zmanjševanje deleža državne lastnine ter izboljšanje upravljanja obstoječih državnih podjetij. Torej relativno samoumevne stvari. In kaj je pri tem tako motečega, da nam nekdo priporoča debirokratizacijo, nadaljevanje razdolževanja podjetij in umik politike iz gospodarstva? Kje tukaj vidite zmanjševanje socialnega statusa državljanov? Tudi švicarski inštitut za razvoj menedžmenta v svoji lestvici izkazuje padec Slovenije na lestvici konkurenčnosti po letu 2009, ko smo bili do lani na 32. mestu, nakar smo padli na 55. mesto. Danes smo sicer na 49. mestu, nikakor pa ne moremo biti zadovoljni, predvsem ne z ukrepi za katere je odgovorna sedanja Vlada RS. Podjetniki in gospodarstvo nas opozarjajo na neugodno, predvsem pa na neprimerno poslovno okolje. In kaj nam še sporočajo. Gospodarstvo in gospodarstveniki, prav njihova zahteva v zvezi z izboljšanjem poslovnega okolja je zagotovitev pravne države. To je učinkovito in neodvisno sojenje v razumnem roku. Kazalniki so na tem področju za Slovenijo še vedno izrazito neugodni. Kljub zagotovilom predstavnikov sodišč in Ministrstva za pravosodje, da se čas trajanja civilnih in gospodarskih postopkov skrajšuje, statistični podatki še vedno izkazujejo, da traja gospodarski spor v Sloveniji enkrat dlje kot na primer v socialni Avstriji. Dejstvo pa je, da je dejansko trajanje postopka v večjih gospodarskih sporih ne le 10 mesecev, kot kažejo statistični podatki, ampak mnogo več. Tako namreč poročajo številni tisti, ki so v te spore in postopke neposredno vpleteni. Opozarjajo tudi na neustrezno insolvenčno zakonodajo in na predolge stečajne postopke.

Vlada je, milo rečeno, počasna in omahljiva pri sprejemanju ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja. Tudi proračuna za naslednji dve leti ne kažeta, da bi se v Sloveniji kaj bistvenega spremenilo, tudi proračuna za leti 2016 in 2017 sta še vedno proračuna za ohranjanje statusa quo. Ni pričakovati, da bi sedanja vlada resno pripravila Slovenijo na morebitne težke čase. Ti pa nas zagotovo čakajo v obliki migrantske krize, ki se bo še dodatno stopnjevala, v obliki zaostritve ekonomske situacije v Evropi, zlasti v državah kamor Slovenija največ izvaža. Lahko se spremenijo tudi v zelo kratkem same obrestne mere, ki jih trenutno plačuje Slovenija. Tukaj gre v vseh primerih za milijone. In mi še vedno nismo pripravljeni.

Po podatkih Umarja, ki jih je ta nedavno predstavil na Odboru za gospodarstvo, bo Slovenija šele leta 2017 dosegla stanje iz leta 2008. Torej, že lahko govorimo o izgubljenem desetletju za Slovenijo. Izgubljeno desetletje pa zato, ker v teh desetih letih nismo opravili domače naloge, to pa je prilagodili naše okolje, našo državo na izzive prihodnosti, ki nas čakajo.

V Novi Sloveniji zagotovo vidimo pet ključnih reform, ki jih bo Slovenija morala realizirati v prihodnjih petih, morda desetih letih. To pa so: davčna reforma, zdravstvena reforma, reforma trga dela, pokojninska reforma in pa sodna reforma. Glede davčne reforme bi veljalo reči,da se v Sloveniji ustvarja neke vrste umeten konflikt, ko levica na eni strani poskuša desnico prepričati, da zagovarja izrazito znižanje obdavčitev kapitala. Pa to ni res. Ne boste verjeli. V Sloveniji se desnica zavzema za razbremenitev dela, za davčno razbremenitev plač in je včasih izjemno težko razumeti, kako da pri tej točki ni sodelovanja in podpore tistih strank, ki najbolj izrazito, najbolj odločno zagovarjajo socialno državo. V Sloveniji so plače izjemno visoko obdavčene in ko opozicijske stranke, v tem primeru Nova Slovenija, prihajamo s konkretnimi ukrepi, ne zgolj z deklaracijami, resolucijami oziroma izjavami za javnost, ampak s konkretnimi zakonskimi izvedbami, kako dvigniti neto minimalno plačo, pri tem pa ne povečati bruto minimalno plačo in s tem dodatno obremeniti gospodarstvo s strani levice doživljamo nekako medle in neodločne odzive. Tu bi si zagotovo predstavljali mnogo bolj odločno podporo v smislu razbremenjevanja plač in v smislu povečanja kupne moči tistih najšibkejših. Po našem predlogu je tisti z minimalno plačo mesečno dobili 50 evrov več, kar v enem letu znese ena dodatna plača.

Glede zdravstvene reforme se ponovno vzpostavlja nek umeten konflikt, kako naj bi desnica zagovarjala privatno zdravstvo, levica pa javno socialno zdravstvo. Tudi to ne drži. Tudi mi zagovarjamo javno zdravstvo, zagovarjamo pa drugačen način financiranja tega zdravstva. Kakšen drugačen način? Ne takšen, da bodo prej na vrsto prišli tisti, ki nekoga poznajo, ampak da bodo vsakemu državljanu omogočene solidne in kvalitetne storitve. In ko se spet umetno ustvarja konflikt, češ, kako je danes vse super, ko imamo veliko državno zavarovalnico, ki za neke storitve plačuje petkrat več kot privatne zavarovalnice v Avstriji ali v Nemčiji, je izrazito lahkotno demagoško prodajati zgodbo, kako bo slovenski zdravstveni sistem sesul uvedba več konkurenčnosti na področju zdravstvenega zavarovanja. Oziroma, če sem še nekoliko bolj natančen, sprašujem se oziroma povem drugače, zagotovo vam lahko garantiram, da bo privatna zavarovalnica zelo zainteresirana, da bo vam omogočila čim boljšo operacijo kolka, ker če vam je ne bo, vam jo bodo morali čez dve, morda tri leta ponovno plačati, medtem ko je pa jasno, da je to veliki državni zavarovalnici vseeno, ker gre iz ene velike državne vreče, kjer izgube tako ali tako pokriva proračun.

Reforma trga dela, pravijo, da gre to za neoliberalno reformo, ki naj bi spodbujalo hitrejše odpuščanje. S tem se ne strinjam, potrebna je reforma, ki bo omogočala hitrejše zaposlovanje. Danes bi marsikdo koga zaposlil, ampak zaradi rigorozne delovnopravne zakonodaje se to ne dogaja in imamo delo na črno, imamo minimalno plačo, ostalo plača pa v kuverti.

Pokojninska reforma, mislim, da si bo treba pogledati v prihodnosti resnici v oči in reči, da če želimo ustaviti padanje pokojnin, bo zavoljo demografije treba nekaj storiti, lahko pa bomo še naprej poslušali stranko, ki sliši na ime Desus, ampak odkar so oni v koalicijah, so penzije realno padle za 16 %, to je pač preverljiv podatek.

In še sodna reforma. Mi potrebujemo učinkovitejše sojenje, potrebujemo hitrejše sojenje in nikakor se ne morem strinjati s tistimi, ki trdijo, da manj ljudi v zaporu pomeni večjo svobodo. Kaj pa če manj ljudi v zaporu pomeni neučinkovito sodstvo? Kaj pa če manj ljudi v zaporu pomeni, da tisti, ki so barabe in delajo nepravilnosti jih država ne zna spraviti pred roko pravice in jih spraviti pod ključ in tudi sodna veja oblasti si bo morala nastaviti ogledalo in si jasno odgovoriti na nekatere stvari.

Zagotovo lestvice niso bistvene, lahko nam pa bistveno pomagajo razumeti našo situacijo. In, žal, živimo v okolju, v katerem, če se ne bomo prilagodili, bomo izginili.”