NSi je odločno proti imenovanju Zvonka Fišerja na mesto generalnega državnega tožilca

Predsednica NSi Ljudmila Novak je na novinarski konferenci spregovorila o kandidaturi Zvonka Fišerja na mesto generalnega državnega sodišča. Poudarila je, da Nova Slovenija odločno nasprotuje imenovanju Zvonka Fišerja, saj mu je dokazano kršenje človekovih pravic in nedemokratično delovanje. Slovenska vlada s takšnimi imenovanju povzroča vznemirjene državljanov in zmanjšuje zaupanje v ukrepe pravne države. Predsednica NSi je predlagala tudi spremembe zakonov o tožilski in sodniški. Lustracijski člen, ki velja za sodnike, bi moral veljati tudi za vse ostale kandidature na funkcije v pravosodju.

Predsednica je dejala, da »v slovenski zakonodaji poznamo lustracijski člen, to je 8. člen zakona o sodniški službi, ki pravi, da sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice, po izteku mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo«.

»Menimo, da bi moralo isto načelo oziroma lustracijski člen veljati tudi za opravljanje funkcije državnega tožilca, toliko bolj za generalnega državnega tožilca. S tem imenovanjem se bo znova rušilo zaupanje državljanov v pravno državo.  Nemudoma je potrebno spremeniti zakonodajo tako, da bi lustracijski člen, ki velja za sodnike, veljal za vse kandidature na funkcije v pravosodju. Očitno je zakonodaja, ki ureja kandidaturo na  funkcije v pravosodju, pomanjkljiva«.

Ljudmila Novak je povedala, da je lustracijski člen, ki velja za sodnike, bil očitno kršen že leta 1998, ko je bil Zvonko Fišer imenovan za ustavnega sodn

ika. »Vsak nosilec funkcije oziroma kandidat za to funkcijo mora paziti na videz nepristranskosti. V tem primeru ne moremo govoriti o nepristranskosti Zvonka Fišerja, saj je evidentno, da je s svojimi obtožbami kršil človekove pravice za podpiranje komunističnega totalitarnega režima«.

»Od kandidata na funkcijo generalnega državnega tožilca bi pričakovali vsaj distanciranje od zločinov komunizma oziroma obsodbo le-tega. Najmanj, kar bi moral storiti, pa je to, da bi obžaloval svoja dejanja oziroma kršitve človekovih pravic. Ta primer tako znova kaže, da ima slovenska vlada dvojna merila pri spoštovanju človekovih pravic«.

Znano je namreč, da je kandidat uspešno kazensko preganjal dva duhovnika in gospodinjo zaradi postavitve križa ob breznu pobitim med drugo svetovno vojno. Dva duhovnika sta bila na njegov predlog obsojena, gospodinja pa je bila na podlagi mnenja psihiatra oproščena.

Predsednica je nadaljevala, da je po obtožnem predlogu Zvonka Fišerja gospodinja Amalija Jereb »dala postaviti 2,5 m visok spomenik v obliki križa v februarju 1944 tamkaj likvidiranim narodnim izdajalcem«. Po Fišerjevem obtožnem predlogu je to storila z namenom, »da povzroči vznemirjenost državljanov in zmanjša njihovo zaupanje v ukrepe državnih organov«.
»V NSi menimo, da tudi sedanja slovenska vlada s takšnimi imenovanji v demokratični državi povzroča vznemirjenost državljanov in zmanjšuje njihovo zaupanje v ukrepe pravne države. Žal se takšna dejanja vznemirjanja državljanov večkrat ponavljajo, kar dokazujejo primeri Ertl, Masleša, dopuščanje nove Titove ceste«.

Znan pa je en primer, ko je Zvonko Fišer v vlogi javnega tožilca v Novi Gorici 25. Avgusta 1982 podal predlog, da se 16-letnemu fantu izreče primeren vzgojni ukrep, ker je storil kaznivo dejanje žalitve SFRJ po 157. Členu kazenskega zakonika SFRJ. Na krajevne table, prometne znake ter spomenike padlim v NOB v okolici NG je januarja 1982 napisal grafite nastrojene proti SFRJ. Fišer je zoper mladoletnika predlagal vzgojni ukrep »izrek strožjega nadzorstva organa socialnega skrbstva«, kar mu je sodišče potem tudi izreklo.