Na današnji novinarski konferenci sta mestna svetnika Nove Slovenije Mojca Kucler Dolinar in Anton Kranjc predstavila stališča glede Odlokov proračuna Mestne občine Ljubljana za leti 2011 in 2012, Sprememb in dopolnitev Statuta in Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč.
V zvezi s proračunoma za leti 2011 in 2012 so v SK NSi opozorili na večanje zadolženosti, in sicer: »Od leta 2006, ko je znašal dolg 57.162.963 EUR, se je do konca leta 2010 povečal na 132.694.128 EUR, kar pomeni povečanje za 132 %. Čeprav se po metodologiji dolgovi javnih podjetij in javnega stanovanjskega sklada ne vštevajo v obseg zadolževanja Mestne občine Ljubljana, pa znaša skupni dolg ob koncu leta 2010 175.554.064 EUR. Ne glede na metodologijo, bodo morali ta denar Ljubljančani tako ali drugače vrniti.«
Anton Kranjc je poudaril: »Poslovanje Mestne občine Ljubljana tudi v letih 2011 in 2012 ne kaže kakšne spremembe. Tako predvideva v letu 2011 nadaljnje zadolževanje za 12.000.000 EUR, v letu 2012 pa še za 8.000.000 EUR. Argument, da se lahko MOL zadolži do 171.000.000 EUR, ni kakšna uteha za Ljubljančane, ki bodo morali v prihodnjih letih odplačevati te dolgove. Če vzamemo v obzir še brutalno povišanje cen komunalnih storitev (do 200%), potem pridemo do spoznanja, da župan ne pozna mere pri ožemanju Ljubljančanov. Res pa je, da dela to z obilnim laskanjem, kar očitno ljudem do te mere lajša bolečino, da so še vedno pripravljeni prenašati tudi zmanjševanje njihovih družinskih proračunov«.
Svetniški klub NSi je k odlokoma proračunov pripravil več amandmajev. Težišče predlogov je na investicijah v komunalno in prometno infrastrukturo. V NSi ugotavljajo: »Kljub brezglavemu zadolževanju sredstev na vseh ravneh primanjkuje. To dokazuje, da so bila naša opozorila v preteklem obdobju pravilna, saj smo opozarjali, da se župan odloča za trošenje denarja za napačne prioritete, projekte. Pri tem ne moremo mimo športnega kompleksa v Stožicah, kjer je od javno zasebnega partnerstva ostalo samo še javno partnerstvo, obljuba, da ne bo šel iz proračuna niti evro, pa se je spremenila v desetine milijonov evrov, ki jih bomo morali plačati meščani Ljubljane«. Če to primerjamo z investicijami, katerih realizacijo smo predlagali z amandmaji (izgradnja kanalskega kolektorja C0 , ureditev Zaloške ceste, ureditev športnega parka Zalog, ureditev Litijske ceste – skupaj 2.400.000 EUR), vidimo, da bi bila to zelo majhna sredstva v primerjavi s temi, ki jih mora občina zagotoviti za športni center Stožice.« V NSi so ponovno opozorili, da gre tudi za škodljivo izčrpavanje javnih podjetij, ki morajo v sklopu, včasih tudi vprašljivo nujnih obnov infrastrukture, graditi nove tlake, odkupovati zemljišča, ki jih že imajo v uporabi ali celo v lasti in s prestavitvami komunalnih vodov zaradi novih investicij, dejansko financirati te investicije – garažni hiši pod Tržnico in Kongresnim trgom.
Za SK NSi je povsem nesprejemljiv predlagan način in vsebina sprememb Statuta MOL. Svetnika NSi nasprotujeta spremembam v smeri še večjih pristojnosti župana, saj v primeru Ljubljane že v tem trenutku lahko govorimo o premoči župana in njegove liste. Razen če se župan boji, da svetniki iz njegove liste ne bodo več glasovalni stroj in bodo želeli delati s svojo glavo. »Tu pa se bi potem lahko pojavila težava za županove solistične akcije,« je poudarila Mojca Kucler Dolinar in opozorila: »Tudi gospodarske družbe, kjer gre za zasebni kapital, imajo omejitve pri pravnih poslih. Pri njih mora soglasje dajati nadzorni svet, v primeru občine, kjer gre za javna sredstva, pa morajo biti standardi še toliko višji.« Po mnenju Kucler Dolinarjeve ne zdržijo trditve, da je sprememba statuta potrebna zaradi sprememb Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Iz obrazložitve 14. člena zakona izhaja, da je taka sprememba mogoča, ne pa obvezna in lahko predpis sveta določa drugače.
Kot dodatno ožemanje meščanov v SK NSi vidijo v povečanju komunalnega prispevka. Odlok o programu opremljanju stavbnih zemljišč je brez jasnega cilja, kaj želimo z njim doseči. Odlok bi moral zasledovati določene cilje in sicer – kakšno gradnjo želi občina spodbujati in kakšno želi zavirati. Poleg tega bi moral odlok stimulirati določene investicije na določenem delu Ljubljane. Sicer pa se je pobiranje komunalnega prispevka za bodoča vlaganja že v preteklosti izkazalo za zelo neuspešno, saj so investitorji plačali prispevek in zgradili objekte, občina pa ni zgradila komunalne infrastrukture. Po oceni svetnikov NSi je povsem nerazumno, da se bodo bistveno zvišali tudi prispevki za gradnje srednje velikih poslovnih objektov, ki so sicer bolj tipični za samostojne podjetnike in manjša podjetja. To bo podjetnikom še poslabšalo konkurenčno izhodišče; v nekaterih primerih bo prispevek skoraj še enkrat večji kot po starem. V tej zvezi so podali tudi predlog sklepa na Odboru za gospodarjenje z nepremičninami, da se zniža višina prispevka, a je županova večina in mestna uprava predlog zavrnila.
Mojca Kucler Dolinar
Vodja Svetniškega kluba NSi