Objavljamo nagovor, ki ga je imel nekdanji predsednik stranke dr. Andrej Bajuk na 3. rednem kongresu Nove Slovenije v Mariboru.
Velja govorjena beseda!
Spoštovani, dragi prijatelji!
Najprej bi se rad zahvalil za povabilo, da se danes udeležim tega kongresa. Predvsem zato, ker mi omogoča, da ponovno jasno in glasno izpovem svoje trdno prepričanje, ki je bilo navdih in gonilna sila mojega devetletnega delovanja na Slovenskem političnem prostoru. To je prepričanje, ki izhaja iz dejstva, da je krščansko socialno gibanje z začetki v 19. stoletju, preko delovanja zgodovinske Slovensko ljudske stranke in njene naslednice Slovenskih krščanskih demokratov odigralo ključno vlogo v zgodovini našega naroda.
Ko sem julija leta 2000 kot predsednik vlade dal pobudo, da se ustanovi nova politična stranka je bil to izraz nujnosti, da se glas tega ljudsko krščanskega gibanja, njegove vrednote in načela ne bi potopili v nenačelnih velikih koalicijah in da bi še vnaprej sooblikovali našo skupno prihodnost. Zato smo takrat ustanovili to novo stranko, našo Novo Slovenijo, krščansko ljudsko stranko. Bliskovita mobilizacija in organizacija po vseh kotih Slovenije, ki je presenetila in pretresla slovenski politični prostor, je v nekaj tednih umestila Novo Slovenijo, krščansko ljudsko stranko v slovenski politični prostor in v slovenski Državni zbor.
Pečat, ki ga je Nova Slovenija pustila s svojimi stališči, a predvsem s svojim delom za skupno dobro, je viden, prepoznaven in trajen. Prepričan sem, da bo vse to obrodilo svoje sadove. To ni čas za celovito inventuro. Rad pa bi le poudaril sledeče.
Kar se tiče nerešenega vprašanja meje s Hrvaško smo svoje stališče jasno izpostavili ob samem začetku leta 2000, za časa vlade, ki sem ji predsedoval. Nekaj dni pred koncem, so hrvaške oblasti izdale odlok po katerem, bi se zamenjale številke na hišah v naseljih na levem bregu Dragonje. Po načelu izvršenih dejstev so računali, da v obdobju pred zamenjavo vlade bo ta njihova odločitev praktično neopazna, tiho sprejeta in bi ostala kot dokaz sprejemanja iz strani Slovenije na njihovo »suverenost« na tem ozemlju. Pa so se zmotili. Na svoji zadnji seji je vlada na moj predlog sprejela sklepe med katerimi je naročila slovenski policiji naj te nove hišne številke odstrani. Naslednji dan sem med primopredajo poslov razložil smisel tega sklepa svojemu nasledniku dr. Drnovšku in mu predlagal, da v slučaju da se s tem sklepom ne strinja, naj ga le »zamrzne«. S tem bi ostalo kot zgodovinsko dejstvo, da naša država take posege odločno zavrača in se z njimi ne strinja, kar pa bi lahko kasneje uveljavljala na neizogibnih pogajanjih v prihodnosti. Seveda, o tem se je bore malo poročalo v našem medijskem prostoru. Vlada dr. Drnovška, ki so jo sestavile LDS, ZLSD, SLS in DeSUS, se z našim sklepom ni strinjala. A vendar, v prvih tednih leta 2001 ni ta sklep le zamrznila kot bi prav gotovo lahko naredila, marveč se je odločila za enostavno razveljavitev.
Nekaj mesecev kasneje je prišlo do sporazuma Drnovšek – Račan. Odbor za zunanjo politiko DZ RS je potem obravnaval ta sporazum. Poslanka skupina NSi oz. Lojze Peterle in dr. Jože Bernik, člana Odbora, sta bila edina, ki nista ratifikacijo sporazuma podprla. Stališče NSi je jasno: nas ne vežejo odločitve starih partijskih veljakov, marveč le dolgoročni interesi naše države in Temeljna ustavna listina.
Drugo področje na katerem je NSi dokazala svojo doslednost in odigrala silno pomembno vlogo je povezan z našim neomajnem stališčem glede članstva Slovenije v Evropski zvezi. Znano je, da je Evropska komisija že sredi leta 1999 opozorila Slovenijo, da nevarno zaostaja pri prilagajanju svoje zakonodaje in da to ponovno resno ogroža možnost, da bi skupaj z drugimi državami srednje Evrope vstopili v to zvezo. Spomnimo se, da se nam je kaj takega že enkrat pripetilo, ko smo izpadli ob sprejemu Španije in Portugalske. Vlada, ki sem ji predsedoval se je zavedala zgodovinske nevarnosti in sprejela ta izziv ter vse svoje sile uvrstila v pripravo te zakonodaje. Sredi hude politične krize in neizmernega napadanja je pripravila in sprejela nad 25 predlogov zakonov in poslala v DZ RS za obravnavo. Konec septembra leta 2000 je Evropska komisija ugotovila, da so zaostanki bili bistveno odpravljeni. Proces pridružitve se je tako nadaljeval in ga nihče več ni mogel zaustaviti, čeprav je marsikdo tiho iz ozadja kaj takega tiho upal.
Po uspešnih volitvah leta 2004 smo odigrali pomembno vlogo pri sestavi in sklenitvi koalicijske pogodbe s SDS, SLS in DeSUS. Prevzeli smo pomembne odgovornosti in z legitimnim ponosom lahko ugotavljamo kako konstruktivno in pozitivno je delo, ki smo ga predstavniki NSi izpeljali v tej vladi na področjih pravosodstva, sociale, visokošolstva, znanosti in tehnologije ter javnih financ.
Priprave za prevzem evra 1. januarja 2007 je koalicijska pogodba označila kot prednostno nalogo. Da je ta naloga bila vzorno izpeljana pričajo številna dejstva, med drugim tudi, da se v tujini še vedno izpostavlja primer Slovenije kot zgled za druge države članice, ki jih ta naloga še vedno čaka.
Prepričan sem, da bo vse to delo za skupno dobro še obrodilo obilo sadov, tudi na političnem področju. Končno, k temu bo prav gotovo pripomogla enostavna primerjava kaj smo v NSi ustvarili z zaupanjem, ki so nam ga leta 2004 dodelile državljanke in državljani in kaj počenjajo danes naši nasledniki.
Ponosen sem, da sem bil ustanovitelj in prvi predsednik Nove Slovenije ter hvaležen za zaupanje, ki sem ga bil deležen skozi devetletno obdobje.
Leto dni je že poteklo odkar sem se umaknil iz aktivnega političnega dela. Drugi ste sprejeli odgovornosti vodstva. Uspeh pa je odvisen od vas vseh.
In čeprav svoje odločitve nisem in tudi ne nameravam spremeniti, dovolite mi, da opozorim na dva dejavnika, ki na podlagi lastnih izkušenj in po moji oceni močno vplivata na uspešnost politične stranke, to sta: samozavest in medsebojno zaupanje.
Prav gotovo imamo razloge, da smo lahko ponosni na svojo stranko. Vsakdo si to prepričanje še kako lahko utrdi v kolikor se je pripravljen posvetiti pregledu prehojene poti. Na spletnih straneh naše stranke vsakdo lahko najde poročila o vseh stališčih, ki smo jih kot stranka zavzeli in aktivnosti, ki smo jih izpeljali od same ustanovitve do danes. Torej, prvo: utrditev samozavesti.
Po drugi strani bi pa rad izpovedal svoje prepričanje, da tudi za nas velja stari pregovor, da samo v slogi je moč. Medsebojno spoštovanje ustvari tisto stanje duha v katerem se lahko pričakuje, da je vsakdo drug drugemu opora.
Vse to je mogoče. Prav od vsakega člana in članice pa je odvisno, da se tudi uresniči. Želim vam uspešno pot naprej.