URSULA VON DER LEYEN V INTERVJUJU ZA REVIJO KD: NADALJUJMO Z GRADNJO NAŠE SKUPNE ZGODBE – SKUPAJ!

Spoštovana predsednica, lani avgusta so Slovenijo prizadele hude poplave. S svojim obiskom ste v najtežjih trenutnih stali ob strani vsem prizadetim in celotni Sloveniji. Za po poplavno obnovo je EU iz Solidarnostnega sklada namenila znatna sredstva. Kako se bo EU v prihodnosti še bolje prilagodila na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe?
Moja dolžnost je bila, da pridem v Slovenijo ter Slovenkam in Slovencem izkažem podporo in polno evropsko solidarnost s Slovenijo. Ponosna sem, da je na pomoč prišlo več kot 130 evropskih strokovnjakov, ko je bilo to najbolj potrebno.

Poleg tega smo s Solidarnostnim skladom EU podprli skupnosti, ki so jih prizadele naravne nesreče. Slovenija je prejela 100 milijonov evrov kot podporo za obnovo.

Dobro je, da se na podobne scenarije pripravimo tudi vnaprej. Z načrtom za okrevanje NextGenerationEU financiramo projekte, ki se osredotočajo na prilagajanje podnebnim spremembam. V Sloveniji financiramo ukrepe za obvladovanje poplavne ogroženosti.

Med ključnimi vprašanji nadaljnjega razvoja Evropske unije je vsekakor zeleni prehod. Evropska komisija je pod vašim vodstvom naredila ambiciozne korake za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Smer je vsekakor prava, pojavljajo pa se očitki, da so na področju industrije in kmetijstva nekatere omejitve preveč stroge. EK se je na to že proaktivno odzvala. Ali bo EU po vaši oceni v prihodnosti pristopila k prilagoditvi nekaterih preveč ambicioznih ciljev?
Podnebne spremembe so realnost. Zato so naši podnebni cilji pomembni. Lahko pa se pogovarjamo o tem, kako jih doseči.
Skrbimo za to, da gredo naši podnebni ukrepi z roko v roki z našo gospodarsko blaginjo.

Naš evropski zeleni dogovor je načrt za gospodarsko rast. Ustvarjamo delovna mesta in naložbe za prihodnost.
Z industrijskim načrtom v okviru zelenega dogovora dajemo naši industriji orodja, da postane vodilna na svetu na področju čistih tehnologij.

Pri prehodu podpiramo tudi naše kmete. Tako smo na primer odpravili obremenjujoče zahteve za kmete z manj kot 10 hektarji zemlje (65 % evropskih kmetov). Našim kmetom dajemo vedeti, da jim zaupamo, in še naprej stremimo k doseganju podnebnih ciljev.

Eden izmed največjih dosežkov aktualne EK je sprejem pakta o migracijah in azilu. EPP je ob tem pomembnem mejniku zapisala: evropska migracijska politika mora biti poštena do tistih, ki potrebujejo zaščito, trdna do tistih, ki za to niso upravičeni, in stroga do brezčutnih tihotapcev, ki ogrožajo življenja ranljivih ljudi. Kako bo nov, skupni pristop vplival na reševanje problema ilegalnih migracij?
Pakt predstavlja skupen evropski odgovor na izzive migracij. Imeli bomo jasnejše in boljše azilne postopke, v katerih bodo tisti, ki potrebujejo zaščito, to prejeli, tisti, ki nimajo pravice do bivanja, pa bodo morali oditi.

Med državami članicami bo več solidarnosti, zato da bodo države EU, ki so pod posebnim pritiskom, prejele podporo. Vendar pa samo pakt ne bo dovolj. Potrebujemo tudi celovite sporazume s tretjimi državami, kot so tisti, ki jih imamo z Egiptom, Tunizijo, Mavretanijo…

Okrepili bomo naš boj proti kriminalcem, ki ogrožajo življenja ljudi in jih skušajo nezakonito pretihotapiti čez naše meje. O tem, kdo pride v Evropo in pod kakšnimi pogoji, moramo odločati mi, ne tihotapci.

EU je v preteklih desetih letih izgubila del konkurenčne prednosti pred ZDA in Kitajsko. EK je pod vašim vodstvom zato že predstavila nabor ukrepov, ki bi EU zopet vrnili na svetovni zemljevid (zmanjšanje birokratskih bremen, spodbude za inovativna in tehnološka podjetja, zaščita strateških gospodarskih panog). Kaj bi po vašem mnenju morala v prihodnosti narediti EU, da zopet postane močan mednarodni igralec?
Evropa je gospodarsko močna. Imamo moč enotnega trga, naše spretnosti, znanje in izkušnje … Vse to nam daje dobro izhodišče, da smo vodilni na svetovni ravni.

Moja komisija je dodatno spodbudila konkurenčnost. NextGenerationEU financira prehod na čiste tehnologije in digitalni prehod. Akt o neto ničelni industriji pa bo poskrbel, da bomo vodilni v svetu na področju čistih tehnologij.

Naslednje, kar nas čaka, je dokončanje unije kapitalskih trgov. Države članice morajo hitro doseči napredek. Sprostili bi lahko 470 milijard evrov zasebnega kapitala na leto, da bi naša evropska podjetja rasla in bila bolj prisotna v svetu.

Poleg učinkovitega odziva na epidemijo Covid-19 vaši kritiki priznavajo tudi, da je bil odziv EU na vojno v Ukrajini pravilen in odločen. V tem trenutku se zdi, da je v evropski javnosti pri vprašanju Ukrajine zaznati določeno utrujenost. Kako bo EU izboljšala svoje obrambne in varnostne zmogljivosti in kako bomo dosegli, da bo Ukrajina v tej vojni zmagala?
Ukrajina se sooča z eksistencialno grožnjo. Nikoli ne bomo mogli izenačiti naših prizadevanj s prizadevanji in žrtvami Ukrajink in Ukrajincev, lahko pa jih še naprej podpiramo. Med voditelji in našimi državljani vidim odločenost za nadaljnjo podporo Ukrajini, dokler bo potrebna.

Zaradi tega in tudi zaradi lastne varnosti moramo okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Sodelujemo z industrijo, da bi odpravili ovire in omogočili podporo, kjer koli je to mogoče, tako da lahko proizvedemo več obrambne opreme doma in na bolj usklajen način.

Vodilo je, da za obrambo namenimo več in da delujemo bolje, skupaj in evropsko.

Menite, da bi uvedba položaja evropskega komisarja za obrambo okrepila varnostna prizadevanja EU in delovanje zveze Nato?
Predlagala sem uvedbo rednega komisarja za obrambo, ker potrebujemo več usklajevanja na evropski ravni, ko gre za obrambno industrijo. Nima smisla, da imamo oborožitvene sisteme, ki med seboj niso združljivi.

Komisar za obrambo bi lahko usklajeval naša skupna obrambna prizadevanja – vključno s skupnimi nabavami v državah EU in izboljšanjem interoperabilnosti naših oboroženih sil.

Seveda bomo še naprej tesno sodelovali z Natom. Nato je že 75 let steber naše kolektivne obrambe in imamo močno strateško partnerstvo.

Potegovali se boste še za en mandat na čelu naše velike evropske družine. Kakšni bodo poudarki vašega naslednjega mandata, ko boste EU vodili skozi nič manj zahtevne čase?
V naslednjih petih letih želim skrbeti za to, da bo naša demokracija ostala močna. Evropska demokracija ima sovražnike zunaj in znotraj. Varovati jo moramo vsak dan.

Prav tako želim okrepiti našo blaginjo. Želim, da bi bila EU vodilna v svetu na področju čistih tehnologij in v digitalnem sektorju, in želim, da imajo Evropejci dobre službe, ki jim omogočajo blaginjo.

Poleg tega se želim močno osredotočiti na varnosti. Svet, v katerem živimo, je nestabilen in od nas zahteva pogum, da se pripravimo na vse nevarnosti in da se znamo braniti.

Verjetno se v kar vseh članicah EU ukvarjajo s tem, kako približati Evropsko unijo ljudem, da jo bodo vzeli bolj za svojo in razumeli, da se velik del njihove usode kroji tudi v Bruslju. Kakšen bi bil vaš oseben nagovor državljanom EU, da bi jih čim bolj pritegnili v to našo skupno evropsko zgodbo?
Ta mesec Slovenija praznuje 20 let od vstopa v Evropsko unijo. V tem obdobju je Slovenija veliko pridobila. Pomislite na svobodo gibanja preko notranjih mej, možnost študentov, da študirajo na drugih evropskih univerzah, uvedbo evra …
Tudi preostala EU je pridobila s tem, da je Slovenija del naše družine.

Moje sporočilo Slovenkam in Slovencem je: Nadaljujmo z gradnjo naše skupne zgodbe skupaj.

9. junija boste imeli priložnost, da glasujete na evropskih volitvah. Pojdite volit. Odločite se sami in ne dovolite drugim, da odločajo namesto vas.

Spoštovana gospa predsednica, najlepša hvala za vaš čas in še veliko uspeha pri vašem delu v prihodnje.