V Mladi Sloveniji – podmladku NSi smo kritični do dr. Vajgla in njegove izjave o »nagrajevanju« tistih, ki so v ključnem trenutku bili proti osamosvojitvi Slovenije. Prihaja čas finančne krize in pomoč potrebujejo predvsem Slovenske in Slovenci, ki so bili in so prizadevni ter pošteni državljani.
V Mladi Sloveniji – podmladku Nove Slovenije zahtevamo sprejem Ustavnega zakona o izbrisanih, saj se le s sprejemom ustavnega zakona, ki nalaga reševanje problema t.i. izbrisanih od primera do primera in lahko končajo vse manipulacije politikov levice in posameznikov, ki zahtevajo priznanje pravic tudi za ljudi, ki v času izbrisa niso bili v Sloveniji.
Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločbe zapisalo, da gre pri izbrisanih za ljudi, ki so bili v času izbrisa stalno prijavljeni v Sloveniji in v njej tudi dejansko živeli. Zato je vsaka zahteva za priznanje pravic ljudem, ki so se izselili iz Slovenije pred samim izbrisom v nasprotju s samo odločbo Ustavnega sodišča. Zaradi izselitve jim je stalno prebivališče prenehalo takoj in to po 20. členu Zakona o tujcih iz leta 1991. Ker to ni izrecno zapisano v samem izreku odločbe ustavnega sodišča o izbrisanih, posamezniki manipulirajo z odločbo Ustavnega sodišča in zahtevajo pravice tudi za tiste, ki so se izselili. Tu mislimo na pripadnike JA, ki so se iz Slovenije preselili na hrvaška pozneje pa na bosanska bojišča.
Sama izdaja neresničnih potrdil o stalnem prebivališču v Sloveniji za nazaj bi za pripadnike JA dejansko pomenila alibi za čas vojskovanja v Bosni in zaščito dobitnikov takih potrdil pred kazensko odgovornostjo za zločine storjene v Bosni. Saj bi jim država Slovenija dala potrdilo, da so bivali v Sloveniji tudi v času zločinov, ki so se dogajali v Bosni. Takšno neresnično potrjevanje bivanja bi pomenilo prikrivanje odgovornosti posameznikov za zločine v Bosni. To pa je vsekakor v nasprotju z mednarodnim pravom.
Zato je nujno, da Državni zbor Republike Slovenije sprejme Ustavni zakon in popravi nedorečenost Odločbe Ustavnega sodišča, ki sicer v obrazložitvi navaja, da pri izbrisanih ne gre za pripadnike JA, ki so Slovenijo zapustili pred izbrisom. V sami odločitvi pa jih ne izključuje in tako omogoča posameznikom, da manipulirajo z odločbo ustavnega sodišča in postavljajo neupravičene zahteve.
Obljube Iva Vajgl v Beogradu potrjujejo, da je vladnim strankam malo mar za slovenske državljane in, da so jih pripravljeni tudi ekonomsko uničiti in razvrednotiti osamosvojitvene procese leta 1991. Srbi ne govorijo o 18.000 tako imenovanih izbrisanih ampak o 30.000 ljudeh, ki jim je Ivo Vajgl s kravjo kupčijo obljubil vrnitev pravic in odškodnino v zameno za "beograjske" dosjeje, ki zelo bremenijo nekatere leve politike. Ta številka vsekakor potrjuje, da gre v večini primerov za oficirje JA, ki z beograjskimi dosjeji izsiljujejo pravice vključno z zahtevo za priznanje slovenskih pokojnin tako kot to že zahteva Aksentijević.
Že same pokojnine bi za slovensko državo imele katastrofalne posledice, saj bi ob omenjeni številki, ki jih navajajo srbski politiki znesle čez 600. milijonov EUR. V desetih letih bi že same pokojnine presegle najbolj pesimistično napoved višino odškodnin, ki bi jih zahtevali še dodatno.
V Mladi Sloveniji nas tudi čudi, da se vlada RS, namesto z prioritetnim konkretnim reševanjem finančne in gospodarske krize v Sloveniji, ki se že kaže z naraščanjem števila brezposelnih, raje ukvarja z ideološkimi temami, ki delijo ljudi in razvrednotijo našo najnovejšo zgodovino.