Med družino in kariero
Mesec marec je »ženski« mesec. Petega marca je evropski dan enakega plačila za vse, osmega dan žena, petindvajsetega materinski dan. Prazniki, ki so nastajali v različnih časovnih obdobjih in iz različnih nagibov, vodijo k enemu cilju: v enakih okoliščinah, naj imajo ženske enake pravice kot moški.
Ne glede na zgodovino moramo priznati, da tudi moderen človek enakopravnosti med spoloma ne sprejema povsem iskreno. V zadnjem poročilu evropske komisije lahko za Slovenijo med drugim preberemo: plačilo za enako delo je za ženske še vedno za osem odstotkov nižje, zastopanost žensk v upravah podjetij, ki kotirajo na borzi, je le deset odstotna, zastopanost v parlamentu je dvanajst odstotna in tako naprej. Kljub določenemu napredku v zadnjem desetletju razlogov za pretirano veselje ne moremo imeti. Samokritičnost bi morala veljati tudi za tiste, ki v državnih ustanovah skrbijo za enakost med spoloma, vključno z Uradom za enake možnosti.
Za napredek v mentaliteti vseh in na vseh področjih, ne le v politiki in gospodarstvu, ne bodo dovolj le ad hoc akcije v mesecu marcu ali pred volitvami. Potrebno bo konstantno delo, v katerega bo vključena tako dobra praksa kot vzgoja na vseh nivojih in vseh ustreznih ustanovah. Kvote, ki ne kažejo kakih zglednih rezultatov, bomo morali podpreti z usmerjenimi strategijami po posameznih področjih.
Posebej moram izpostaviti javno podobo družine in žene oziroma matere. Velik vpliv imajo sporočila, ki jih mnenjski voditelji dajejo v javnost; to je v zadnjem času nekritično propagiranje enostarševskih družin in zunajzakonskih zvez, ki same po sebi s seboj prinašajo nestabilnost. Nenazadnje to nikakor ne gre skupaj s poudarjanjem pomena enakomernega prevzemanja vloge moškega in ženske v okviru družinskega življenja; enakovredno prevzemanje gospodinjskih opravil ter varstva in vzgoje otrok.
In koliko dnevnega nasilja nad ženskimi toleriramo s popredmetenjem telesa? Ni potrebno brskati po posebnih spletnih straneh in revijah. Samo poglejte nekatere časopise in revije »za ženske«. Kdaj se bomo temu uprle?! To je še posebej škodljivo za mlada dekleta, ker se lahko zaradi tega spuščajo v prezgodnjo spolnost s tihim odobravanjem družbe in tako imenovanih modernih, netradicionalnih vzgojiteljev ter tako na svojo škodo prezgodaj izgubijo mladost. Nemogoče, da bi to vodilo k zdravi samozavesti. Ravno slednja pa bo pripomogla, da bo naša vloga in zastopanost na različnih družbenih področjih primerna naši integriteti
Nazadnje naj poudarim, da smo dolžni spoštljivo gledati na tiste, ki se odgovorno odločijo prevzeti pomembne funkcije v okviru politike, ekonomije, znanosti, kot tudi tiste, ki vidijo svoje edinstveno in nenadomestljivo poslanstvo v tem, da ustvarjajo močne in trdne družine. Ukrepi na izvedbeni ravni morajo biti v vsakem primeru in vedno bolj usmerjeni k ugodnim razmeram za lažje usklajevanje kariere in družinskega življenja.
Mojca Kucler Dolinar,
predsednica ŽZ NSi