V celoti objavljamo intervju predsednika NSi Mateja Tonina, kjer je bil med drugim pokritiziral ekonomsko politiko levih vlad in povedal, koliko časa še namerava vztrajati v politiki.
Je Anže Logar trojanski konj Janeza Janše?
Iz njegovih izjav sem razumel iskrene namene, da nekoliko mlajša generacija desnosredinskih politikov prenovi slovensko desno sredino, predvsem pa jo naredi močnejšo, zato da bo lahko na naslednjih volitvah zmagovala.
Ali vas Janez Janša drži za vrat z Logarjevo Platformo, ki se lahko pred volitvami preoblikuje v stranko in vam pobere nekaj glasov, da ostanete pred vrati parlamenta?
NSi je stabilna in povezana stranka. V preteklosti ste lahko videli, da nas takšni in drugačni napadi niso oslabili in da vedno dobivamo zelo soliden rezultat, ki ga na vsakih volitvah tudi povečamo, zato sem popolnoma miren. NSi je ekipa, ki je uigrana in je zdaj že 20 let skupaj, kjer bi lahko po nogometno rekel, da ni treba več gledati, ko oddaš podajo, saj veš, da bo naslednji igralec žogo sprejel in zabil gol. Smo povezani in vsebinsko izjemno močni. V zadnji vladi smo dokazali, da znamo stvari narediti. Tudi na naslednjih volitvah bo NSi dosegla dober rezultat ne glede na to, kdo se bo na volitvah še pojavil. In saj veste, tako kot v športu, če hočeš doseči medaljo, se moraš poglobiti vase in najprej kvalitetno opraviti svoje delo, potem rezultat ne izostane.
Lahko Platforma na volitvah premaga SDS in postane relativna zmagovalka?
Zame je bistveno, da NSi doseže dober rezultat in da bi desnosredinske stranke imele takšen potencial, da bi lahko same ali pa s potencialnimi partnerji oblikovale vlado. To se mi zdi ključno in le na takšen način bomo prišli do pomembnega preobrata v Sloveniji, saj si še enega mandata leve vlade enostavno ne moremo privoščiti. Zato je zdaj treba čas do 2026 uporabiti za to, da desnosredinske stranke oblikujemo močne ekipe, se programsko še dodatno profiliramo, da bomo potem logična izbira tudi za volivce.
V SDS pravijo, da po njihovih anketah ne pridete več v Evropski parlament, zato vam Janša priporoča skupen nastop z SLS. Ste zaradi tega kaj zaskrbljeni?
Na vsakih evropskih volitvah je bila NSI presenečenje in bo tudi na tokratnih. Če pogledate celotno zgodovino evropskih volitev, na prvih smo zmagali, pa ni nihče tega pričakoval, potem smo na vsakih volitvah šli čez deset odstotkov, čeprav ankete tega niso kazale. Naši podporniki imajo odnos do Evrope in se udeležujejo evropskih volitev, zaradi tega se za dober rezultat Nove Slovenije ne bojim.
Boste v primeru neuspeha, če ne boste dobili evropskega poslanca, odstopili z mesta predsednika stranke?
Če ne bi dobili evropskega poslanca, bi bil to za NSI neuspeh. Predsednik mora vedno prevzeti odgovornost, ko gre stranki slabo. Ko gre stranki dobro, je uspeh skupen, ko pride do neuspeha, je vedno odgovoren predsednik.
Sami se ne nameravate potegovati za evropskega poslanca?
Evropski parlament predvsem potrebuje izkušene poslance, ki se bodo ukvarjali s ključnimi problemi, ki jih ima Evropa. Evropa je stara dama, iz česar izhajajo številni problemi, ki jih je treba nasloviti in se z njimi soočiti. Na evropskih tleh poteka vojna, kar ima konkretne posledice na vseh področjih. Obeta se nov konflikt, ekonomski, med Kitajsko in ZDA, kjer bo zelo pomembno, kako se bo pozicionirala sama EU. Če Evropejci oziroma EU ne želi biti zgolj plačnik vsepovsod po svetu, ampak tudi igralec, potem je ključno, da v Bruselj pošljemo politike, ki se bodo osredotočali na strateško pomembne zadeve, kako bo Evropa gradila svojo avtonomijo in zmanjševala odvisnost od ZDA in kako bo lahko tekmovala z velikimi gospodarstvi, kot je Kitajska. To je fokus, na katerega se je treba usmeriti, ne pa kakšna bo ukrivljenost banan, ali bodo v hrani dovoljene ličinke in podobno. Skratka, zdi se mi, da je evropska politika zgrešila smer v zadnjih letih, zato se je treba osredotočiti na bistvo, če želimo kot Evropa na dolgi rok preživeti in ostati pomemben igralec na globalnem parketu. Odločitev, kdo bo in kdo ne bo kandidiral, bo znana prihodnje leto, bomo pa pri tem upoštevali interese Slovenije, Evrope in tudi NSi.
Omenili ste, da je zelo pomembno, da so v evropskem parlamentu izkušeni ljudje. Zdaj, ko vam je dal Logar košarico glede nastopa na evropskih volitvah, je spet pripravljena kandidirati vaša evropska poslanka Ljudmila Novak. Kakšne so možnosti, da bi bila nosilka liste?
Logarjevo odločitev ne razumem kot košarico, ampak kot odločitev Platforme Sodelovanja, da ne bo sodelovala na evropskih volitvah. V NSi smo evidentirali 20 kandidatov in vsi so prepoznavni, vsebinsko zelo močni. Zato bo lista NSI zagotovo močna po imenih in po znanju. Z vrstnim redom se bomo ukvarjali prihodnje leto. Ljudmila Novak je ena izmed evidentiranih kandidatk.
Janša pravi, da vam Novakova bolj škodi kot koristi. Se strinjate z njegovo oceno?
NSI je demokratična stranka in za nas je dodana vrednost prav v tem, da imamo člane, ki jim je dovoljeno, da povedo tudi drugačno mnenje in predstavijo drugačno sliko. Mi nismo stranka, ki bi ob prvih kritikah ali drugačnih mnenjih ljudi nehala vabiti na organe stranke ali kjer bi jih začeli preko socialnih omrežij napadati. Dragocenost ljudi, ki imajo drugačno mnenje kot je večinsko mnenje v NSI, vidim v tem, da nas silijo, da naše stvari še bolj argumentiramo in jih še bolj utemeljimo. Mi ne gradimo na enoumju, ampak vsako stvar lahko z več strani predebatiramo, prediskutiramo in potem tudi najdemo boljše rešitve, ki pa morajo biti ravno zaradi tega, ker obstajajo drugačna mnenja, tudi zelo dobro utemeljena. To je za stranko, za kvaliteto naših vsebinskih iniciativ vsekakor dobro.
Kaj ima NSI od njenih visokih rejtingov v anketah? Ali drži, da jo podpirajo tisti, ki ne volijo NSI?
To je metodološko vprašanje. Lestvica popularnosti politikov se dela na način, da se ljudi vpraša, kako ocenjujejo politika in da naj mu dajo oceno od ena do pet. Nekdo ima lahko zelo visoke ocene, če mu njegov politični blok daje dobre ocene, nasprotni politični blok pa daje povprečne ocene, potem je v skupnem seštevku dobra ocena in bo visoko na lestvicah. Če je pa nekdo zelo enostransko politično profiliran, ga njegov blok ocenjuje dobro, nasprotni blok pa zelo slabo. Vsi politiki se moramo zavedati realne vrednosti teh lestvic, da se popularnost ne odraža tudi v sami volilni izbiri. Če si nekomu simpatičen, še ne pomeni, da te bo tudi dejansko volil. Na volitvah pa štejejo samo tisti, ki te dejansko izberejo.
V kakšnih odnosih ste z nekdanjo predsednico? Kolikokrat se z njo posvetujete? Zdaj sta usklajena glede tega, da NSI ne bo več podprla Janše za predsednika vlade.
Sva v dobrih odnosih in ko imamo organe stranke, kot so svet in izvršilni odbor, je na teh organih stranke prisotna in vedno pove tudi svoje mnenje.
Je imela prav, ko je kritizirala prejšnjo vlado, v kateri ste tudi vi sodelovali? Vam je kaj žal, da niste bolj glasno udarili po mizi, ko je Janša sprejemal najbolj sporne odločitve?
Sam nisem naklonjen temu, da se koalicijske partnerje kritizira javno. Še danes trdim, da je z vidika delovanja vlade vedno najboljše, da se odprte stvari razrešujejo in urejajo znotraj koalicije. Prepričan sem, da ekipa ne more dobro delovati, če se konstantno prereka na pločniku pred Gregorčičevo, to pač ni moj stil, da bom svoje koalicijske partnerje kritiziral v javnosti, na odprti sceni. Sem pa vedno doslej svojim koalicijskim partnerjem povedal, s katerimi stvarmi se nisem strinjal. Za marsikatero stvar, ki se danes kaže, sploh nismo vedeli, kot na primer vpoglede na bančne račune številnih Slovencev. Marsikaj nam je bilo prikrito oziroma nismo vedeli, kaj delajo določene institucije države. Edino kar mi je žal, da nismo v primeru Vizjaka njegov odstop pogojevali z našim obstankom v koaliciji. Zdaj, ko gledam stvari nazaj, bi bilo vsem nam lažje, če bi to storili.
Bančni račun so med drugim pregledovali celo novomeškemu škofu in predsedniku Slovenske škofovske konference Andreju Sajetu. Kako gledate na to?
Pregledovali so jih tudi številnim vašim kolegom ter mnogim slovenskim podjetnikom in gospodarstvenikom. Meni se zdi to absolutno nesprejemljivo in zavržno. Če je Slovenija pravna in demokratična država, potem bi morali biti pogoji za tovrstne vpoglede resni indici, ne zgolj na eni strani napisane anonimne prijave. Po doslej znanih podatkih resnih indicev za tako obsežne vpoglede ni bilo in je šlo za nesprejemljivo zlorabo oblasti.
Kljub temu Janša še vedno uživa podporo vrha cerkve in njenih medijev. Zakaj vas ne podpirajo, ki ste vsaj po imenu krščanska stranka?
Najprej je treba razločiti med krščansko demokracijo in samo rimokatoliško cerkvijo. Gre za dve različne stvari. RKC je institucija, ki združuje vernike. Krščanska demokracija je politična usmeritev, ki svoje delovanje utemeljuje na štirih temeljnih vrednotah: človekovo dostojanstvo, svoboda, varnost in pravičnost. Na teh vrednotah je zrasla tudi EU. To so vrednote, ki jih je žal današnja Evropa marsikje zavrgla. Evropa pa tudi Slovenija bi jih potrebovali nazaj…
Ampak če ostaneva pri vaših odnosih s Cerkvijo, zakaj Cerkev podpira SDS, ne pa NSI?
Po mojem sta za to dva konkretna razloga. Prvi je, da je mati Cerkev pri svojih dejanjih pragmatična in se pač naslanja na tistega, za katerega ocenjuje, da lahko v večji meri uresničuje njihove interese. Drugi razlog je najverjetneje ta, da ni bila najboljše sprejeta naša javna, odkrita in iskrena podpora civilni iniciativi Dovolj.je.
Koliko privržencev še ima prvak SDS v vaši stranki? Koliko članov ste izgubili zaradi ohlajenih odnosov z njim?
NSI je vse od vrnitve v parlament na vsakih volitvah rasla, imamo konstantno število članov, to je okrog 10 tisoč članov. Razveseljuje me, da na državnozborskih volitvah predvsem povečujemo število ljudi, ki nas volijo. Na zadnjih volitvah je NSI izbralo 80 tisoč ljudi. V vseh teh letih nam je uspelo zgraditi še eno stvar, kar je za politično stranko tudi zelo pomembno; to je odpornost na napade in lažne obtožbe. Sami se spomnite, kako so nas vse od arhivov naprej konstantno napadali, ampak NSI je vedno obstala in rasla. Odnos z SDS je vedno turbulenten: ko smo skupaj v koaliciji, je na videz partnerski, ko smo v opoziciji, je napadalen, včasih tudi agresiven. Tega smo že navajeni. Lahko pa vidite, da prav zaradi naše odpornosti te napadi ne učinkujejo več. Napovedi, kako nas jutri več ne bo in kako bo zdaj zdaj vsega konec, smo navajeni in smo jih vedno preživeli in jih bomo tudi tokrat.
Zanimivo je, da je Janša po poplavah postal konstruktiven in vladi Roberta Goloba pomaga odpravljati posledice poplav. Zakaj vas nismo videli na fotografijah z lopato in blatnimi škornji?
Sam, številni poslanci NSI, pa tudi drugi člani smo bili ogromno na terenu. Na različnih akcijah na terenu sem bil skupno osem dni. Rekorder med našimi poslanci pa je zagotovo Aleksander Reberšek, ki ima več kot 14 delovnih dni. Kot stranka smo organizirali delovne akcije, v mojo domačo občino (Kamnik – op.p.) smo samo v enem dnevu pripeljali 80 prostovoljcev, katerim se vsem seveda še enkrat lepo zahvaljujem. Smo se pa zavestno odločili, da naših slik s teh delovnih akcij ne bomo objavljali.
Je bila to napaka?
V politiki je pač tako, da če nekaj ni slikano, potem ne obstaja. Ampak imam mirno vest, ker se mi je zdelo res neprimerno, da bi gradil osebno ali pa strankarsko promocijo na nesreči sodržavljanov. Ni vse v PR promociji, včasih temeljne človeške vrednote in človeška toplina dajo več zadovoljstva in mirnosti kot pa dobra slika na Instagramu. Sprejemam kritike političnih analitikov, da je bila to s političnega vidika napaka, sem pa po človeški plati popolnoma miren, saj smo naredili veliko dobrega in če delaš dobro, je dobro delo najbolj vredno, tudi če je drugim očem skrito.
Zakaj nasprotujete obdavčitvi dobičkov bank, ki smo jih pred desetletjem sanirali davkoplačevalci? Za ta korak so se v bistvu odločile tudi nekatere evropske države, celo tam, kjer je na oblasti desna vlada, denimo sosednja Italija, tudi Janša temu ne nasprotuje.
Od nastopa Golobove vlade naprej so se stvari na poslovnem davčnem področju vedno samo poslabševale. Takoj po nastopu je Golobova vlada uničila davčno reformo, ki jo je naredila naša vlada. V NSI poudarjamo, da se ne sme ustvarjati klima, da bomo v tej državi pobrali vse, kar je možno, tistim, ki karkoli imajo. Vendarle je v ekonomiji dobiček nekaj dobrega. Dobiček omogoča rast in razvoj podjetij, zato je vzpostavljanje klime, ki je uperjena proti podjetnikom, napačno sporočilo. Posledica tega bo kreativno računovodstvo, s katerim bodo podjetja skušala dobiček prikriti, sposobni in produktivni pa bodo odhajali iz države. Ekonomska politika Golobove vlade uničuje razvoj Slovenije. Ciljanje posameznih skupin v gospodarstvu je napačen pristop. Potem se postavlja vprašanje, zakaj se ni posebej obdavčilo velikih zmagovalcev korona krize, to so bili tisti, ki so prodajali preko spleta. V energetski krizi so bili zaradi vojne dobičkarji nekateri v energetskem sektorju. Skratka, obstaja cela vrsta različnih sektorjev in skupin, ki jim gre v nekem obdobju zaradi okoliščin boljše kot ostalim. Stalno iskanje uspešnih, ki bi jim naložili nove davke, je žal napačna pot. Boljša rešitev je, da davke plačuje čim širša množica podjetji in da so ti čim nižji. V Sloveniji je srednji sloj eden izmed najbolj obdavčenih v Evropi, ta pa je gonilo vsake družbe…
Se strinjam, ampak če ostaneva pri bankah. Vas ne moti, da banke, ki smo jih sanirali davkoplačevalci, zdaj služijo profit z nizkimi obrestmi varčevalcev?
Moti me poslovna politika bank. Primerjalno z nekaterimi drugimi evropskimi državami imajo relativno visoke obrestne mere, če želiš pridobiti kredit, in na drugi strani nizke obrestne mere za tvoje depozite na bankah. Tukaj so vsekakor škarje precej evidentne v primerjavi z drugimi evropskimi državami, ampak kot državljan imam vedno možnost izbrati drugo banko, ki mi ponuja druge, boljše možnosti in to je najboljši način, da kaznujemo banke za njihovo nesprejemljivo ali pa morda nevšečno politiko, ki jo imajo do svojih komitentov.
Kje pa imate vi odprt bančni račun?
Pri NLB. Ponavljam, da smo uporabniki storitev tisti, ki lahko naredimo rdečo črto, zadeva se mora uravnavati in urejati na trgu. Planirani posegi vlade pa so napačno sporočilo: danes so banke, jutri so zavarovalnice, pojutrišnjem so energetske družbe, naslednji dan so trgovine, kdo je naslednji? V taki državi in v takih okoliščinah se ne da normalno, sproščeno poslovati, ker nikoli ne veš, kdaj boš preveč dober, da te bo država porezala. Prizadevati bi si morali, da bi imeli čim več uspešnih podjetij, ne pa čim več povprečnih.
Pred leti ste nagovarjali prvega moža Krke Jožeta Colariča za mandatarja. Bo na naslednjih volitvah vaš kandidat za premierja prvi mož NLB Blaž Brodnjak?
Vse je možno. Vsekakor bomo iskali načine za spremembo vlade. Letos praznujemo deseto obletnico predstavitve ekonomskega programa NSI. V vseh teh letih se je pokazalo kako zelo Slovenija potrebuje realizacijo gospodarskega programa NSi, saj so se očitno ekonomske politike levice absolutno izrodile in ne dajejo pravih rezultatov. Pripeljale so do tega, da delo ni več vrednota, saj je marsikomu ne izplača več delati.
Ali si s tem, ko se zavzemate za nižjo obdavčitev premožnih poslovnežev, ne ožite volilnega prostora? Bogatašev je veliko manj kot ljudi, ki jih ne marajo.
Nas bogataši ne skrbijo, ker imajo denar, znanje, voljo, da se vedno lahko davčno optimizirajo, gredo v davčno oazo, gredo v tujino. Naša velika skrb so delovni, pridni ljudje, ki imajo mala in srednje velika podjetja, predvsem pa srednji razred, tisti, ki so pri njih zaposleni. Ti pa nas skrbijo, ker je ekonomska politika levih vlad pripeljala do tega, da se delo v Sloveniji več ne splača, da delo ni vrednota. Zato bi bilo nujno realizirati ekonomski program NSI, da delo spet postane vrednota. Srednji razred bi morali krepiti, ne pa še dodatno ožemati. Ko smo predlagali razvojno kapico, so mnogi skočili pokonci. Razvojna kapica bi bila nujno potrebna zaradi tega, da bi razvojne inženirje obdržali v Sloveniji, ne pa da se zdaj zaposlujejo na Hrvaškem ali pa v Srbiji, kjer imajo ob bruto bruto plači 6000 evrov približno 1400 evrov višji neto dohodek v Srbiji kot pa na primer v Sloveniji. Nekoga, ki danes zasluži 2000 ali 3000 evrov, ne morete razglašati za ultra bogataša, ampak bi morale biti takšne plače normalne za slovenski srednji razred. Tem želimo z našimi politikami najbolj pomagati.
V vašem izvršilnem odboru sedi Matjaž Trontelj, eden od področnih direktorjev zavarovalnice Vzajemna. Ali je on lobist zavarovalniškega lobija?
On je »lobist« za vsem dostopno javno zdravstvo. Matjaž Trontelj se zavzema za rešitve, ki so znane na primer v Nemčiji, Švici in Avstriji. V NSi se zavzemamo za vsem dostopno javno zdravstvo, problem levih vlad pa je, da vse utemeljujejo na državnem zdravstvu, ki v ospredje daje plane, namesto samih pacientov in njihovih potreb. Zato prihajamo do takih nelogičnosti, da če se slovenski državljan zdravi v tujini in prinese račun od nekega zasebnika, mu to zdravstvena blagajna ZZZS povrne, če pa gre k zasebniku v Sloveniji, mu pa tega ne povrne. To je nelogično in absurd, zato v NSI zagovarjamo, da bi morali uporabiti vse vire, da bi moral denar slediti bolniku. Če zdravniška zbornica izda zdravniku licenco, je zame kot pacientu popolnoma vseeno, v kakšni delovnopravni obliki dela zdravnik, ali v javnem zavodu ali je zasebnik. Zame je ključno samo to, da lahko pridem do zdravnika in da mi zdravljenje plača zavarovalnica, kjer sem zavarovan in vsak mesec plačujem od svoje plače. Ta preprost princip želi uveljaviti NSI na področju zdravstva. Zato smo predlagali testno reorganizacijo ene od slovenskih bolnišnic, da bi jo upravljali kot gospodarsko družbo, zdravniki pa imeli status svobodnega zdravnika.
Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan se je moral posloviti zaradi podpore zasebnemu zdravstvu in ideje o svobodnih zdravnikih, za katere se tudi vi zavzemate. Je bila njegov prisiljen odstop napaka? Ga boste vi povabili v svoje vrste?
Bivši minister se je politično upokojil, vsaj tako je napovedal, da se začasno umika iz politike. Dejstvo pa je, da je imel nekatere poglede zelo usklajene z nami in smo si bili pri nekaterih točkah zelo blizu. Očitno si je nakopal precej sovražnikov, da so ga celo nekdanji prijatelji in zavezniki zavrgli in pokopali, kar je očitno tudi zanj kruto spoznanje. Toda glede na vse interese in lobije, ki ostajajo v zdravstvu, je tudi sam predsednik vlade spoznal, da očitno revolucije ni mogoče narediti čez noč, ker je preveč nasprotnikov, zato je treba stvari spreminjati počasi. Naš predlog o pilotnem preoblikovanju vsaj ene bolnišnice bi bil dober začetek nekih resnih sprememb slovenskega zdravstva. Če bi ta bolnišnica pokazala, da ima rezultate, da drugačno upravljanje daje bistveno boljšo dostopnost do zdravnikov, bi bilo te spremembe težko zaustaviti tudi drugje. Po drugi strani pa se stare sile na področju zdravstva zelo trudijo, da ne pride do nobenih sprememb, ker to lahko ogrozi njihove položaje.
Do konca meseca naj bi premier Robert Golob imenoval novega ministra za zdravje. Pričakujete še kakšno menjavo v vladi?
Lahko, da bodo. Meni se zdijo same menjave vlade sestavni del političnega procesa, vsakdo ni za ministra, vsakdo se morda ne najde in prav zato so rutinske menjave možne. Če nekdo ne more ustrezno opravljati svojega dela, potem je bolje, da ga predsednik vlade zamenja, kot pa da z njim vztraja do bridkega konca, ker bo to slabo zanj in za vlado. Občasna osvežitev ekipe ministrske je vedno dobrodošla.
Je Marjan Šarec dober obrambni minister? Razveljavili so vam pogodbo z oklepniki, zdaj pa na veliko kupujejo orožje in opremo.
Zadovoljen sem, da je pri številnih področjih nadaljeval moje delo, od nakupa transportnega letala, do oklepnih vozil Oshkosh, helikopterjev, obnove vojašnic, tudi nekatere elemente pri pridobivanju kadra je ohranil. Skratka, so stvari, kjer se pozna kontinuiteta in nadaljuje z mojim delom. Naredil pa je tudi nekaj strateških napak, največja je bila razveljavitev pogodbe z Boxerjem zaradi političnih razlogov. To je bila politična zahteva Levice. Če pogodba ne bi bila razveljavljena, bi že danes imeli prve Boxerje v Sloveniji in to po zelo ugodni ceni, saj je bila sklenjena v nekem drugem času, ko je bila nižja inflacija, ko so bile cene osnovnih surovin še nekoliko nižje. Tudi številka Boxerjev je bila zelo racionalizirana in se mi zdi, da bi lahko skupaj z obstoječimi Patrijami prišli do dolgo napovedane srednje bojne bataljonske skupine. Občutek pa imam, da se stvari spet odmikajo. Pred skoraj enim letom je vlada napovedala, da bo do konca lanskega leta pripravila plan B, a ga še danes nimamo. Napovedujejo se veliki zneski, ki petkratno presegajo tisto, kar sem sam nameraval investirati, tako da se mi zdi vse skupaj precej nerealistično, še zlasti, če imaš v koaliciji Levico. Zato ga bo ta napaka še drago stala, zlasti bo pa zelo bolela Slovensko vojsko v prihodnosti.
Kdo po vašem vodi ministrstvo za obrambo: Marjan Šarec ali Damir Črnčec?
(Dolg premislek) Se bom vzdržal komentarja.
Ima Tina Gaber prevelik vpliv na Roberta Goloba?
Vsaka ženska ima vsekakor določen vpliv na moškega, tudi moja žena ga ima name. Verjetno pa zaljubljen moški deluje nekoliko drugače, kot pa moški, ki je že dolgo časa v zvezi.
Bo Golobova vlada dokončala mandat v rednem mandatu ali se bo poslovila že prej?
Moja ocena je, da bi znali ta mandat dokončati. Vendarle ima Golob 41 poslancev, to pomeni, da lahko odslovi celo vse koalicijske partnerje, pa bo z manjšinsko vlado brez večjih težav pripeljal stvari do konca. Še zlasti, ker na drugi strani ni ustrezne večine, da bi se oblikovala kakršnakoli drugačna vlada. Če na drugi strani v parlamentu ni ustrezne večine, da pride do drugačne vlade, lahko tudi z 41 poslanci stvari pripelješ do konca.
Pod katerimi pogoji ste pripravljeni vstopiti v vlado?
To je samo hipotetično vprašanje, ker za to ni nobenega interesa ne na strani predsednika vlade in ne na strani NSI.
Kaj pa recimo naslednjo, če jo bo spet sestavila katera od strank levo od sredine?
Kot sem že uvodoma rekel, je moja ključna naloga, da naredim vse, kar je možno, da se slovenska desna sredina okrepi, da postane močnejša, da poskušamo zgraditi s politično inovativnostjo kredibilno alternativo, ki bo jasno kazala na to, da na naslednjih volitvah nista edini dve izbiri ali največja sedanja opozicijska ali pa koalicijska stranka. Temu posvečam največ energije in od tega bo odvisno tudi marsikaj v Sloveniji. Prepričan sem, da si Slovenija še enega mandata leve vlade ne more privoščiti, prehitela nas je Estonija, prehitela nas je Češka, še en mandat leve vlade nas bo še dodatno potisnil nazaj na vseh teh lestvicah konkurenčnosti, zato bi Slovenija potrebovala NSI v vladi, predvsem pa realizacijo našega gospodarskega in zdravstvenega programa.
Si upate napovedati volilni rezultat Gibanja Svoboda na naslednjih volitvah?
Zagotovo bo slabši od tistega, kar so ga dosegli na zadnjih volitvah.
Se bo z Gibanjem Svoboda zgodilo enako kot s podobnimi instant strankami novih obrazov?
Zelo verjetno, ampak moja skrb ni Svoboda, ampak kako okrepiti NSI.
Večkrat ste poudarili, da z Levico pa nikakor ne bi šli v vlado. Potem ko se je z njenega vrha poslovil Luka Mesec, jo je prevzela Asta Vrečko. Bo sploh še prišla v parlament?
Nobenega problema nimam, da se pogovarjam z Luko Mescem, občasno govoriva na hodnikih tudi z Mihom Kordišem, toda naši programi so diametralno nasprotni, zato si ne predstavljam sobivanja v vladi. Vključitev Levice v vladi je največ škode povzročila premierju Robertu Golobu. Levica je bila stranka, ki je imela vsebinsko močno podstat, tudi zaradi vseh nevladnih organizacij, ki so jim pomagale pri pripravi teh levičarskih politik in se pač danes zaradi slabe vsebinske podstati Gibanja Svobode in Socialnih demokratov odsevajo pri delu vlade. Kot rečeno, nimam nobenih osebnih nesporazumov s predstavniki Levice, se mi pa zdi njihova politika škodljiva, zato v parlamentu delamo vse, kar je v naši moči, da njihove socialistične eksperimente preprečimo.
Pravite, da si ne smemo privoščiti še en mandat leve vlade, zato me zanima, kako boste ravnali, če bo na naslednjih volitvah dobila večino desnica. Boste prelomili dano zavezo, da ne boste šli več v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša?
Naj se to zgodi, iz vaših ust v božja ušesa, naj desna sredina dobi večino na naslednjih volitvah. Potem bo naloga zelo enostavna. Prepričan sem, da tudi desna sredina ne more biti odvisna samo od enega človeka. Zagotovo je v Sloveniji dovolj ljudi, ki bi lahko zelo korektno in konsistentno opravljala naloge predsednika vlade. Ena izmed stalnih napak desne sredine je, da poskuša ustvarjati klimo, da je vse odvisno samo od enega človeka. Poglejte na drugo stran, na levico, kjer zadnjih deset let zelo intenzivno, ko nekdo opeša ali pride do točke, da nima nekega koalicijskega potenciala, najdejo drug obraz, da ohranjajo oblast. Teh taktičnih premislekov manjka na desni sredini, ker se vse preveč podrejajo stvari nekim osebnim zgodbam, ne pa širšemu interesu države. Ampak prišli bomo do točke, kjer bo tudi desna sredina spoznala, da je na razpolago v Sloveniji več ljudi in nismo odvisni samo od enega človeka.
Ampak oba veva, kako je bilo leta 2013, ko se Janša tudi za ceno propada desne vlade ni hotel umakniti komu drugemu iz svoje opcije, podobno je bilo leta 2018. Potem mu je leta 2020 vendarle uspelo oblikovati večino, ker sta se mu pridružili stranki SMC in Desus. Kaj če vi ne boste imeli druge izbire kot podpreti Janeza Janšo? Kaj boste naredili v tem primeru?
V tem primeru NSI ne bo v vladi. Mislim, da smo na to temo že vse povedali in to tudi dovolj vnaprej, da je dovolj časa, da se na te stvari ustrezno pripravimo, tako da ne bo takrat kakršnegakoli presenečenja.
Janša vztraja v politiki več kot 30 let, koliko časa pa vi nameravate?
Zagotovo ne 30 let.
V NSI ste vstopili kot najstnik. Kaj bi lahko počel Matej Tonin, če ne bi bil v politiki?
Pravzaprav sem imel veliko želja in ciljev, a sem potem to vse podredil mojemu delovanju v politiki. Žena večkrat pravi, da bi bilo življenje popolnoma drugačno in morda tudi lepše, če bi počel kakršnokoli drugega. Ampak politika je le posebna stvar, lepa stvar, saj delaš za skupnost. Rad počnem stvari, ki jih delam, imam energijo in voljo. Še zlasti ko grem v tujino in ko se vrnem nazaj v Slovenijo, si vedno znova rečem, kako lepa, neverjetna in enkratna je Slovenija in da je res škoda, da bi to lepoto zapravili zaradi tega, ker levica ne zna upravljati z državo. To je tista stvar, ki me žene, da se je treba maksimalno potruditi, da pride do nekih sprememb. Če je generacija naših političnih predhodnikov ustvarjala državo in smo jim lahko iskreno hvaležni za stvari, ki so jih naredili, saj so to zgodovinske, neponovljive stvari, da so nam ustanovili državo, je zdaj štafeta na moji generaciji, da Slovenijo oblikuje na način, da bo uspešna, da bo življenje v njej sproščeno in da bodo ljudje lahko v polnosti, brez strahu, da jim bo država zavijala vrat, izpolnili in realizirali svoje talente. To je tista vizija, ki jo imam jaz pred sabo in ki me kljub vsem polenom pod nogami žene naprej.