Včerajšnja nedelja je posvečena velikemu Slovencu, blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Kot je v slavnostnem govoru ob proslavi Slomškove nedelje v Lendavi izpostavil predsednik NSi Matej Tonin, je v svojih pridigah, pismih in govorih odločno zagovarjal slovenstvo, vrednost materinega jezika in dolžnost živeti iz duhovnih in narodnih korenin.
Spodaj objavljamo celoten govor predsednika NSi Mateja Tonina.
Spoštovani župnik gospod Martin Dolamič, spoštovani častilci blaženega Antona Martina Slomška, državljanke in državljani, dragi prekmurski rojaki!
Predzadnja septembrska nedelja je posvečena velikemu Slovencu, blaženem Antonu Martinu Slomšku. V veselje mi je in počaščen sem, da lahko med vami praznujem ta dan ter se vam hkrati zahvaljujem, da tako ohranjate spomin nanj živ. Kako resnične so besede, ki jih je zapisal ravno škof Slomšek: »Kdor ne časti svojih slavnih prednikov, ne zasluži biti njihov naslednik.« Vem, da ste o tem plemenitem možu, doma iz Sloma na Ponikvi, slišali že veliko, vendar bi z vami rad podelil misel, zakaj se mi zdi pomemben v zgodovini našega naroda in da je njegovo sporočilo še kako primerno za današnji čas. Anton Martin Slomšek je bil vizionar. Imel je cilj in pogum, da je v času, ko so se začeli prebujati narodi srednje Evrope in se zavedati svojih korenin, s prestavitvijo škofijskega sedeža iz sv. Andraža v Maribor omogočil, da smo bili Slovenci še bližje uresničitvi ideje o samostojni državi, čeprav je bilo na to potrebno čakati še nekaj desetletij. Menim, da njegova poteza izpred skoraj 160 let, s katero je moral prepričati salzburškega škofa, cesarja Franca Jožefa I in papeža Pija IX, ni bila samo pastoralne narave, ampak tudi domoljubne narave. Sprašujem se, od kod mu ta pogum? Ko je prvič prišel v Maribor, je v pridigi med drugim dejal: »Da se tako veliko delo posreči, je potrebno odgovoriti na tri vprašanja: Kaj pričakujete od mene, novega škofa, kaj pričakujem jaz od vas in kaj pričakuje Bog od nas!“ Opažam, da nam Slovencem pogosto primanjkuje poguma, da bi skupaj gradili lepšo in prijaznejšo domovino, tudi z aktivnim udejstvovanjem v politiki in javnem življenju. Ne smemo pričakovati, da bodo to storili drugi namesto nas. K temu nas spodbuja tudi Slomšek, ki je dejal: »S tožbami ne bomo poboljšali sveta, ne sami sebe, ampak vsak naj stori po svojem stanu, kolikor premore, in hitro bo boljši svet.« Vsi, ki so nam vrednote domoljubja, svobode, pravičnosti, miru blizu, smo dolžni, da prispevamo k naši skupni prihodnosti. Škof Slomšek je v svojih pridigah, pismih in govorih odločno zagovarjal slovenstvo, vrednost materinega jezika in dolžnost živeti iz duhovnih in narodnih korenin. Dejal je: »Vsakdo dobiva od svoje domovine mnogotere in velike dobrote. Zato je svoji domači deželi dolžan hvalo, ljubezen in pomoč.« Toda nikdar ni poniževal drugih kultur ali jezikov. Njegova ljubezen do lastnega naroda zato nikoli ni bila povezana z nacionalizmom. Slomšek je vedno ohranjal pravo ljubezen do lastnih korenin in spoštovanje do vseh ljudi in narodov. Zato ostaja tako velik in posnemanja vreden, posebno v današnjem času. Danes Slovenci živimo v združeni Evropi, ki nam je zagotovila mir. Naša dolžnost je, da storimo vse, da Evropa tudi v prihodnje ostane združena. Za dolgoročno preživetje Evropa ne sme pozabiti na svojo identiteto. Če mi ne bomo ohranjali naših vrednot, bodo v ta prostor prišli drugi, ki ga bodo zapolnili z drugimi vrednotami. Ko danes spremljamo, kako številni prihajajo v Evropo, je marsikoga strah. Resnično bi se morali najbolj bati, da izgubimo svojo identiteto, da se odpovemo svojim vrednotam. Bolj kot migrantov me je strah, da opuščamo tradicijo in vrednote, na katerih je zrasla združena Evropa. Drage Prekmurke in Prekmurci naj vas ob koncu spodbudim s Slomškovimi besedami: »Pošteno stoj na svojem mestu, govori tako, kakor je prav, in se nikogar ne boj!…Bodi v svoji besedi resničen, v dejanju pravičen! Skrbi, da boš več dobrega storil, kakor govoril. Varuj se prilizovanja, izogibaj se psovanja in zasmehovanja.« Bog živi Slovenijo! Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za vse nas!