Evropski poslanec Lojze Peterle (NSi/ELS) je včeraj pozno zvečer na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta med razpravo o političnih razmerah v Hondurasu v luči volitev 29. novembra 2009 dejal, da se je pred dobrim mesecem dni kot član posebne delegacije politične skupine Evropske ljudske stranke (ELS) imel priliko natančno seznaniti s političnimi razmerami v Hondurasu. Tam so naleteli na odprta vrata pri vseh akterjih v sporu, kot tudi pri predsedniku Kostarike Oscarju Ariasu. Vsi so njihovo misijo pozdravili in izrazili prijavljenost za medsebojni dialog.
Lojzetu Peterletu se zdi pomembno, da se je zamenjava predsednika Zelaye zgodila na podlagi odločitve honduraškega Vrhovnega sodišča. Prav tako je poudaril, da so se v pogovorih zavzeli za politični dialog v duhu predloga predsednika Ariasa. Do notranjega dialoga je kasneje tudi prišlo, vendar ta žal še ni prinesel končnega rezultata. Po mnenju Peterleta je treba še naprej vztrajati, da do političnega sporazuma pride.
Lojze Peterle je tudi pojasnil, da volitve 29. novembra niso posledica politične spremembe, kot želijo predstaviti nekatere politične sile, ampak so bile sklicane že nekaj mesecev pred politično krizo in sicer z avtonomno odločitvijo Vrhovnega volilnega sodišča – torej še v času predsednika Zelaye.
Peterle je ob tem poudaril, da se po junijskih dogodkih niso pojavili novi predsedniški kandidati. V pogovorih z delegacijo ELS so ti predsedniški kandidati še posebej podarili željo, da politična kriza ne bi relativizirala pomena predsedniških volitev, katerih priprave so se začele na podlagi demokratičnih odločitev.
"Honduras je ena od Srednjeameriških držav, s katerimi želi Evropska zveza (EZ) skleniti pridružitveni sporazum. Politična kriza je ta pogajalski proces pridruževanja prekinila. Ker je nadaljnji demokratični razvoj Hondurasa v interesu EZ, se mi zdi zelo pomembno, da EP na predsedniške volitve 29.11. pošlje svoje opazovalce," je zaključil Lojze Peterle.
"Pred dobrim mesecem dni sem se imel priliko natančno seznaniti s političnimi razmerami v Hondurasu kot član posebne delegacije politične skupine ELS. Naša delegacija je najprej obiskala predsednika Kostarike, ki nam je kot mediator krize, priznan s strani mednarodne skupnosti, predstavil sporazum iz San Joseja. V Hondurasu smo se srečali z aktualnim predsednikom Michelletijem, z odstavljenim predsednikom Zelayo, z zunanjim ministrom, s 15 sodniki Vrhovnega sodišča, z Vrhovnim volilnim sodiščem, s predsednikom Nacionalnega kongresa, z državnim tožilcem kot tudi s štirimi predsedniškimi kandidati in drugimi pomembnimi sogovorniki. Obe strani sta našo misijo pozdravili in izrazili prijavljenost za medsebojni dialog.
Ne glede na različne interpretacije dogodkov konec junija letos, se mi zdi zelo pomembno, da po zamenjavi predsednika Zelaye, ki bi je bila opravljena na podlagi odločitve Vrhovnega sodišča, ni prišlo do eskalacije nasilja.
V naših pogovorih smo se zavzeli za politični dialog v duhu predloga predsednika Ariasa. Do notranjega dialoga je kasneje tudi prišlo, vendar, žal, še ni prinesel končnega rezultata. Menim, da je treba še naprej vztrajati, da do političnega sporazuma pride.
V naših pogovorih s ključnimi s političnimi akterji smo ugotovili, da volitve 29. novembra niso posledica politične spremembe, kot želijo predstaviti nekatere politične sile, ampak so bile sklicane že nekaj mesecev prej z avtonomno odločitvijo Vrhovnega volilnega sodišča – še v času predsednika Zelaye.
Po junijskih dogodkih ni prišlo do novih predsedniških kandidatov. Predsedniški kandidati sami so še posebej podarili, da ne marajo, da bi politična kriza relativizirala pomen predsedniških volitev, katerih priprave so se začele na podlagi demokratičnih odločitev.
Honduras je ena od Srednjeameriških držav, s katerimi želi Evropska zveza skleniti pridružitveni sporazum. Politična kriza je pogajalski proces pridruževanja prekinila.
Ker je nadaljnji demokratični razvoj Hondurasa v interesu EZ, se mi zdi zelo pomembno, da Evropski parlament na predsedniške volitve 29.11. pošlje svoje opazovalce."