Lojze Peterle: V spopadu ne uživam, treba ga je zamenjati z dialogom

Ljubljana (24. 2. 2014) – Objavljamo povzetek intervjuja evropskega
poslanca Lojzeta Peterleta, kjer se je dotaknil aktualnih političnih vprašanj v
Sloveniji, bližajočih se evropskih volitev, razčiščevanja slovenske zgodovine
in tudi odnosov med strankami slovenske desnice.

Evropski poslanec in predsednik vlade po prvih demokratičnih volitvah leta
1990 Lojze Peterle tako v
intervjuju za Reporter pravi, da bi bilo treba spopad med SDS in NSi glede
arhivske novele nadomestiti z dialogom. Dal je tudi pobudo, da parlamentarne
stranke s političnim sporazumom jasno izrazijo voljo po prostem dostopu do
arhivskega gradiva.

Ker se je zaradi zakona politična polarizacija še okrepila, tokrat celo med
pomladnimi strankami, je dal pobudo, da parlamentarne stranke s političnim
sporazumom jasno izrazijo voljo po prostem dostopu do arhivskega gradiva, je
pojasnil. Spomnil je, da sta izvršni odbor in svet stranke NSi po temeljiti
razpravi, v kateri je sodelovala tudi stroka, podprla odnos poslanske skupine
NSi do novele arhivskega zakona. Po drugi strani pa ugotavlja, da stroka
“ni v vsem enotna”.

Ob vprašanju, h kakšnemu glasovanju na referendumu o noveli bo NSi pozivala
volivce, tako odgovarja, da se je svet stranke glede tega že opredelil.
“Stranka ne bo zbirala podpisov, mnenja glede zakona pa ni spremenila, se
pravi, da ga bo podprla,” je poudaril.

Sicer pa mu je žal, da se pomladne stranke o tako občutljivi temi niso
potrudile pravočasno najti skupnega jezika. “V spopadu ne uživam in
mislim, da ga je treba zamenjati z dialogom – ne samo zato, ker gre za stranke,
ki pripadajo Evropski ljudski stranki,” pravi. Glede na besede, ki sta jih
po glasovanju o noveli izrekla tako predsednica NSi Ljudmila Novak kot
predsednik SDS Janez Janša, pa ocenjuje, da sta bila oba “preostra”.

Pozdravlja idejo o sodelovanju med NSi in SLS, ki “se ni pojavila
prvič”. Tekma okrog volilnega praga strankama po njegovih besedah ne
prinaša pravih rezultatov. “Želel bi si, da povezovanja ne bi hranilo
dogajanje glede arhivskega zakona, ampak strateško politični razmislek,”
je povedal.

Obe stranki se morata po njegovi oceni vprašati, “s čim lahko zares in
trajneje okrepita demokrščansko politično opcijo v Sloveniji”.
“Odgovoriti si je treba na vprašanje, kaj lahko vodi v močnejše zaupanje
in novo rast,” je dejal.

V povezavi z odgovornostjo za množične umore po koncu druge svetovane vojne
opozarja, da pri tem ne more biti uspeha, če ni sodelovanja policije in
pravosodnih organov. “Ob šibkosti naše pravne države si težko
predstavljam, da bi se odločno lotili vprašanja udbovskih umorov. Vprašanje pa
je, kaj bo na to pomenil pritisk od zunaj,” je dejal.

Sicer pa je kritičen do dela vlade Alenke Bratušek. “Glavno vprašanje
ni trojka da ali ne, ampak s čim in kako ter za kakšno ceno se lahko čim prej
spravimo iz krize,” opozarja Peterle. Možnost evropske pomoči je bila po njegovih
besedah “lahkomiselno odklonjena”. “Na drugi strani vidimo, da
sta Irska in Španija zapustili program, Portugalska bo sledila čez nekaj
mesecev, okrevanje se je začelo tudi v Grčiji,” je spomnil.

(Povzeto po STA)