Lojze Peterle o slovensko-hrvaških odnosih
Avtobus NSi se je ob današnjem obisku v Prekmurju ustavil tudi na Hotizi. Evropski poslanec Lojze Peterle je ob tem dejal, da stanje v tem delu ni v skladu z dogovorom iz leta 1991 in kasnejšimi izjavami Hrvaške, da bo spoštovala stanje na dan 25. junij 1991. Če bi to spoštovala, bi bil tukajšnji brod v uporabi, je poudaril Peterle.
25. junija 1991 je tukaj hotiški brod v lasti krajevne skupnosti vozil na hrvaško stran in nazaj, kasneje pa je zaradi pritiskov hrvaške strani, ki je enkrat tudi zaplenila brod, prišlo do tega, da imamo zdaj brod na suhem, je povedal Peterle. Po njegovem je pomembno, da bi vzpostavili stanje, kot je bilo takrat, ker bi bilo za dobro sosedstvo in razvoj političnih odnosov najbolje, da bi prišlo do razveljavitve oziroma ukinitve enostranskih dejanj oziroma njihovih posledic.
Na novinarsko vprašanje, kaj upa napovedati za razmejitev pri Hotizi, če bi obveljalo načelo pravičnosti, ki ga zahteva Slovenija, je Peterle odgovoril, da je osnovno izhodišče to, da spoštujemo dogovor oziroma izjavo z dne 25. junija 1991. "Takrat se ve, kako je bilo, tudi kako je bilo tukaj, ko je ta brod deloval, in se ve, v čigavi lasti; če bi vzpostavili to stanje, bi s tem močno izboljšali verodostojnost, načelo pravičnosti pa seveda za dokončno razmejitev."
Za aktualno reševanje meje med državama Peterle pravi, da je nenavadno to, da je Hrvaška predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna razglasila za zadevo "vzemi ali pusti", česar ni dejal Rehn, ampak samo Hrvaška, s čimer je bila javnost zavedena, da gre za tak predlog. "Imam vtis, da je Hrvaška odreagirala negativno na slovenski predlog, preden je zvedela za njegovo vsebino. V Zagrebu je bilo rečeno, da ne bodo sprejeli nobenih slovenskih dopolnil, torej ta predlog ni bil ‘vzemi ali pusti’, ampak je bil dan v obravnavo obema državama in obe sta tudi dale svoje odgovore. In zdaj je na komisarju Rehnu, da ta predlog izpopolni," meni Peterle.
Na vprašanje, kako pri tem ocenjuje delo vlade, je Peterle odgovoril, da je zelo pomembno, da poskušamo čim bolj enotno voditi to politiko. "Sam sem sodeloval v prvem delu, ko sem podprl odločni slovenski ne enostranskim dejanjem in samovoljnemu risanju meje po Piranskem zalivu, ki ni bil nikoli hrvaški. Zdaj mislim, da je treba vztrajati tudi na načelu pravičnosti, nikoli nisem bil za to, da bi se Slovenija obnašala prevzetno, ker je država članica (EU), mora pa skrbeti za svoje nacionalne interese in mora vztrajati na tem, kar je že bilo dogovorjeno med državama," je povedal Peterle.