Ljudmila Novak: Tiskana knjiga naj zopet doživi razcvet

Slovenska pisana beseda že več kot tisoč let soustvarja evropsko kulturo. Izvirni dokumenti v slovenskem jeziku, od Brižinskih spomenikov do Celovškega, Stiškega in Čedadskega rokopisa, kažejo na vez slovenskega naroda s preteklostjo. Brez knjige je vsak narod izgubljen, njegove korenine so plitve.

Usoda današnje tiskane knjige je na razpotju; ogrožajo jo elektronski mediji, vedno manjši knjižni trg ter upadanje bralne kulture. Če Slovenija želi ohraniti bogastvo, s katerim je skozi stoletja gradila svojo identiteto, potem moramo poskrbeti, da bo knjiga doživela ponovni razcvet.

Za manjše narode, kot smo Slovenci, je knjiga izjemno pomembna, zato zagovarjam vse poteze, ki vodijo k dvigu bralne pismenosti in ozaveščanju pomena slovenske besede. Ena takšnih je prav gotovo nižji davek na knjigo,  ki bi pomenil majhen, pa vendar odločilen korak.

Tako, kot pravi Oton Župančič: “Knjiga je najzgovornejša priča, da se narod zaveda sebe, da živi, da hoče živeti.”

Ljudmila Novak