Letošnje leto ima globok simbolni pomen, saj istočasno obeležujemo 60. obletnico ustanovitve NATA in začetka hladne vojne kot tudi 20. obletnico padca Berlinskega zidu, ki je obdobje te hladne vojne končal. Evropski parlament je s sprejemom resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu počastil vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov in hkrati Evropo opomnil, da se spravi s svojo totalitaristično zapuščino, tako nacizma, fašizma kot tudi komunizma.
V Novi Sloveniji smo prepričani, da bi moral Državni zbor sprejeti omenjeno resolucijo Evropskega parlamenta, saj bi s tem na najvišji ravni tudi v Sloveniji jasno obsodili komunistične zločine v medvojnem in povojnem obdobju, predvsem pa bi jasno začrtali vrednostna izhodišča za presojo naše totalitarne zgodovine.
Obžalujemo, da vladna koalicija na resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu gleda s takšnim nelagodjem in nerazumevanjem njene vrednosti. Slovenija se ne bo mogla nikoli poenotiti, če se ne bo v popolnosti in verodostojno poučila o zločinih proti človečnosti in o grozodejstvih preteklosti, ki so se dogajala na slovenskih tleh. Če ne razumemo svoje preteklosti, tvegamo, da bi napake ponovili tudi v prihodnosti. Grozodejstva in zločine preteklosti je treba priznati in se z njimi soočiti ter jih tudi obsoditi in po možnosti krivico tudi popraviti. Prikazovanje zločinov zgolj kot napako odprte rane slovenske družbe ne bo nikoli zacelilo in bomo tako še naprej razdvojeni narod.
Naš cilj je sprava, ki se lahko doseže s priznanjem odgovornosti in s prošnjo za odpuščanje. Slovenska politika, zlasti levica, je pred pomembno preizkušnjo. Ponuja se ji enkratna priložnost, da preko že sprejete resolucije Evropskega parlamenta tudi sama formalno prizna zločine, ki so jih v Sloveniji storili vsi trije totalitarizmi, predvsem pa komunizem. S tem bi lahko bil storjen zgodovinski korak k narodni spravi in k većji narodni enotnosti.