Ljudmila Novak: Prvo leto vlade je bilo leto zamujenih priložnosti
Predsednica NSi Ljudmila Novak je na novinarski konferenci delo vlade v prvem letu ocenila kot leto "zamujenih priložnosti, zadolževanja, prelomljenih obljub, ideološkega boja in pomanjkanja dialoga". Glede neizglasovanega zakona o nezdružljivosti poslanke in županske funkcije na četrtkovem zasedanju v DZ pa pravi, da so prevladali interesi občin.
Za Novakovo vlada deluje izrazito parcialno in nepovezano, namesto, da bi pripravila celovit program reševanja krize. Če bi vlada takšen program pripravila in če bi bilo iz njega tudi razvidno, "komu se kaj jemlje in zakaj", prizadeti po njenem ne bi imeli občutka, da se jemlje samo njim in daje drugim. Kot primer je ob tem navedla zamrznitev plač v javnem sektorju in povišanje plač sodnikom, kjer se je prvim vzelo, drugim pa dalo.
Glede vladnega kadrovanja je za Novakovo že zdavnaj jasno, da predvolilne obljube Pahorja, da ne bo kadrovskih menjav, ne držijo. Pri Pahorjevi kadrovski politiki se po njenem namesto tega odvija celo pravi lov na čarovnice. Opozarja namreč, da so uslužbenci na nekaterih ministrstvih nadzorovani, šikanirani in velikokrat onemogočeni pri opravljanju svojih nalog, kar je pa je po njenem nespametno. "Vsak zaposleni na kateremkoli ministrstvu mora delati strokovno in lojalno aktualni oblasti, vsaka pametna oblast pa bi morala izkoristiti njihovo znanje in izkušnje, ne pa jih že vnaprej obtožiti izdajstva," dodaja.
Predsednica NSi je danes ocenila tudi pretekli teden predstavljeni osnutek novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Opozorila, da bo skoraj vse člane novega sveta RTVS imenovala politika in se ob tem vprašala, ali želi "vlada res javno RTVS spremeniti v trobilo javne politike". Kritična je tudi do tega, da bodo iz sveta izločeni zaposleni, predstavniki verskih skupnosti in manjšin, svoje nasprotovanje zakonu pa je na koncu ponazorila z enim samim stavkom: "Na podlagi tega zakona RTVS ne bo kmetija, ampak štala!"
Novakova je danes tudi obžalovala, da v četrtek v DZ ni bil sprejet zakon o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije. Kot glavni razlog, da se to ni zgodilo, vidi v lastnih interesih poslancev županov in interesih posameznih občin. Ocenila je še, da gre v primerih, ko župan hkrati opravlja tudi funkcijo poslanca, za očitno navzkrižje interesov, saj morajo "poslanci delati v interesu vseh državljanov in ne zgolj iskati koristi za svojo občino".