Ljubljanska mestna oblast izključno v funkciji kapitala – komentar mestnega odbora NSi Ljubljana o aktualnih zadevah v MOL

DELI:
02.02.2009, NSi
Nastajanje velikega števila civilnih iniciativ kaže na naraščajoče nezadovoljstvo občanov, česar tudi podcenjujoče izjave podžupana Janija Möderndorferja ne morejo spremeniti. Izjava podžupana Möderndorferja (Delo, 13. januar 2009, str. 8) se je glasila: »V Ljubljani je hudič šalo vzel, ker je danes moderno ustanoviti civilno iniciativo kar tako. Bolj ko se bomo bližali lokalnim volitvam, več bo civilnih iniciativ, ker bodo nekateri to izrabljali celo za lastno promocijo.«

Skrivanje za posmehljivostjo in podcenjevanjem ter nastopanje s pozicije moči ne more več prikriti slabega delovanja mestnih oblasti. Ob tem želimo opozoriti, da so civilne iniciative sestavni del vsake demokratične družbe in da se v EU argumenti civilnih gibanj ne morejo smešiti, ker je njihovo sodelovanje pri vseh načrtovanjih uveljavljen način odločanja, kar potrjuje tudi sprejeta Aarhuška konvencija.

Strateški prostorski načrt Ljubljane, trenutno najaktualnejši dokument, grozi, da bodo v Ljubljani sprejete napačne in posledično daljnosežno škodljive odločitve. Dokument je bil poslan v presojo nizozemskemu strokovnjaku g. Janu Vogelij-ju, njegovo presojo pa je mestna oblast kar nekaj mesecev skrivala pred javnostjo in jo naposled šele v letošnjem januarju dala iz rok. S presojo gospoda Vogelij-ja se strinjamo in opozarjamo zlasti na napačen pristop mestnih oblasti k urejanju prometa. Favoriziranje osebnega prometa ne omogoča trajnostnega razvoja mesta. Povsem napačna je odločitev za gradnjo šestpasovnih vpadnic in gradnja garažnih hiš v centru mesta. Če tramvaj za Ljubljano mogoče ni več ustrezen način javnega prevoza, se je treba odločiti za drug načina javnega prevoza (cestna železnica, podzemska železnica). Prebivalce Ljubljane je treba razbremeniti pritiska tistih, ki se hočejo vsak dan pripeljati z osebnim vozilom prav do vrat svojega delovnega mesta ali do druge ciljne točke. Učinkovit javni prevoz, mreža kvalitetnih kolesarskih stez in več con za pešce bi morale biti prioritete v urbanističnem načrtovanju Ljubljane.

Nadalje smo proti pozidavi zelenih površin (t.im. zeleni klini) in gradnji industrijskih con ter trgovskih megacentrov, ki v Ljubljano ne sodijo in tudi ne ponujajo nobene primerjalne prednosti pred drugimi mesti. Tako je zapisal g. Vogelij: »Dobro premišljeno prostorsko načrtovanje se ne osredotoča le na grajene urbane rabe, ampak tudi na negrajene funkcije, ki delujejo kot protisile v interesu ravnovesja… Če bodo ne-grajene zelene funkcije, ki jih ljudje cenijo, postale ogrožene, bodo uporabniki te šibke funkcije branili pred močnimi gospodarskimi interesi.«

In ravno za to gre – v Ljubljani ima izključno moč kapital, ta pa se ne meni za interese prebivalcev Ljubljane. Izjave, kot smo jo citirali na začetku, to dokazujejo – še več, kažejo, da je mestna oblast izključno v funkciji kapitala.

Civilne iniciative – za ohranitev Tržnice, za Tobačno tovarno, za Dravlje, za Črnuški Brod, za Podgorico in še vrsta drugih, želijo soodločati pri rešitvah, ki bistveno zadevajo kvaliteto življenja v okolju, v katerem živijo. Toda mestne oblati to ne zanima. Mestni odbor Nove Slovenije Ljubljana podpira civilne iniciative v Ljubljani in zahteva od mestne oblasti, da začne spoštovati evropske norme ravnanja in demokratične standarde.

Nadalje opozarjamo na nezakonitosti pri gradnji stadiona v Stožicah, še posebej na nelegalno odlaganje odpadnega materiala neposredno ob vodarni Jarški Brod, kar pomeni veliko grožnjo varni oskrbi s pitno vodo.

Nezaslišan se nam zdi tudi poseg v krajinski park Tivoli, kjer je že odbito veliko število dreves za potrebe t.im. adrenalinskega parka, ki tja nikakor ne sodi in je njegova postavitev v krajinskem parku po našem mnenju nezakonita.

Prav tako opozarjamo na neustrezno delo zimske komunalne službe, ker odločno pretirava s posipanjem soli, s čimer se po nepotrebnem obremenjuje okolje, uničujejo ceste in pločniki, obuvala in robovi hiš. Namesto, da bi sneg odstranili, zmečejo na tone soli in peska, kar potem zaračunajo mestni občini in s tem seveda nam prebivalcem Ljubljane.

Navedeno seveda ne pomeni, da MO NSi nasprotuje vsemu, kar se v Ljubljani načrtuje. Tako bi bilo treba po našem mnenju rešiti vprašanje Kolizeja, saj stavba nima posebno velike umetnostnozgodovinske vrednosti, njeno razpadajoče stanje pa je za središče Ljubljane samo sramota. Če bi investitorju po dogovoru med mestom in državo omogočili izvedbo projekta z morebitno vključitvijo restavriranega dela stare stavbe v novi kompleks (kakor je bil npr. v kompleks Cankarjevega doma vključen celo del antičnega emonskega obzidja), bi Ljubljana  pridobila tudi moderno operno in večnamensko dvorano.

Zavedamo se, da je treba v Ljubljani postoriti marsikaj, vendar pa menimo, da z uporabo sile rezultati za mesto in njegove prebivalce ne bodo dobri.

ANTON KRANJC
predsednik MO NSi Ljubljana