ODLOČITEV ZA ČLANSTVO V ZAVEZNIŠTVU NATO JE ODLOČITEV ZA MIR

Grk, Slovenec in Turk. Čeprav zelo različni, vsi del enega zavezništva. Zavezništva, ki je bilo sposobno pomiriti velike napetosti med Grčijo in Turčijo. Zavezništva, ki Sloveniji omogoča, da enakopravno sedi za mizo z največjimi svetovnimi igralci. Zavezništva, ki že 75 let skrbi za varnost naše Evrope. Ja, to je NATO.

Čakanje je včasih lahko tudi zabavno, zlasti če s kolegi obujaš spomine. Mevlüt Çavuşoğlu in Nikolaos Panagiotopoulos, dva nekdanja ministra, s katerima smo v preteklosti presedeli ure in ure na različnih NATO sestankih. Danes smo na zasedanju NATO Parlamentarne skupščine čakali na nagovor predsednice estonske vlade Kaje Kallas.

Le malokdo si je po dveh krvavih svetovnih vojnah 20. stoletja predstavljal, da bodo države, ki so se med seboj krvavo spopadle, del istega zavezništva. In danes so. Če se med seboj povezujemo in sodelujemo, se načeloma ne vojskujemo. Če sodelujemo in se povezujemo, so tudi stroški za obrambo manjši.

Levičarski aktivisti so glasni zagovorniki izstopa Slovenije iz NATA. Ampak prav vedno zamolčijo posledice. Na izbiro imamo dve možnosti: smo del zavezniške kolektivne obrambe ali se vrnemo h konceptu splošnega ljudskega odpora. Kolektivno obrambo lahko skupaj z zavezniki zagotavljamo s profesionalno vojsko in delitvijo bremen med zavezniki. Za vzpostavitev koncepta splošnega ljudskega odpora pa potrebujemo najmanj trikratnik sedanjih vlaganj v vojsko, potrebujemo zagotovo ponovno uvedbo vojaškega roka in stalne vojaške vaje vojaških obveznikov. To pa ni več tako “fensy”.

Preko ideološko aktivistične prizme se seveda zdi izstop iz NATA privlačen in enostaven. Ko k temu dodamo ceno in breme izgradnje koncepta splošnega ljudskega odpora, zadeva postane precej manj privlačna. V takih trenutkih se kritiki NATA navadno zatečejo k pozivom po ukinitvi vojske. Vsekakor države brez vojske obstajajo. Bi bil pa eksperiment ukinjanja vojske skrajno nevaren za našo prihodnost. Kdo nas bo branil, ko bo kakšen avtoritaren voditelj sosednje države želel realizirati svoje sanje o »veliki državi«?

Levi aktivisti pogosto modrujejo o nujni demilitarizaciji. Češ sedaj ni čas, da vlagamo v orožje in obrambo. Če se ne bomo oboroževali, potem bo svetu zavladal mir. Točno to je Evropa počela zadnjih 30 let. Povsem smo podcenili aspekt varnosti, močno smo zmanjšali sredstva za obrambo in odvračanje, razgradili naše vojske, skoraj ukinili obrambno industrijo … V polnosti smo torej sledili “aktivističnemu” konceptu. Rezultat? Imamo mir? Se je Rusija razorožila?

Leve aktivistične ideje so za prihodnost nevarne: na področju varnosti prinašajo vojne, na področju zelenega prehoda energetsko kapitulacijo in na področju gospodarstva revščino.

V prihodnjih dneh bomo praznovali dve obletnici. 29. marca bomo praznovali 20 let od slovenskega polnopravnega članstva v NATO, 4. aprila pa še 75. obletnico ustanovitve zavezništva. Še vedno sem prepričan, da smo se pravilno odločili!