Komentar tedna: Matjaž Longar

Državni zbor Republike Slovenije je konec prejšnjega tedna
sprejel eno pomembnejših odločitev v zgodovini samostojne Slovenije, rebalans
proračuna in Zakon za uravnoteženje javnih financ. Oba, rebalans proračuna in
Zakon za uravnoteženje javnih financ, sta nujno potrebna, v kolikor želimo
uravnotežiti javne finance in na dolgi rok zagotoviti uspešnost in samostojnost
naši državi.

Uravnoteženje javnih financ je tudi pogoj za gospodarsko
rast in za dvig konkurenčnosti. Če rebalansa ter Zakona za uravnoteženje javnih
financ poslanci ne bi sprejeli, bi bila Slovenija v izjemno težkem finančnem
položaju, v posledici bi lahko sledila celo finančna kriza oziroma pritisk
tujine na državne odločitve glede javnih financ, ki so eden od temeljev
suverenosti države.

Zakon za uravnoteženje javnih financ predstavlja varčevalne
ukrepe, s katerimi bo država v naslednjem obdobju privarčevala nekaj sto
milijonov evrov. Pravzaprav niti ne gre za varčevanje, varčuješ namreč, ko
nekaj imaš in prihraniš, ampak gre za zmanjšanje negativnega salda, za
zmanjšanje obsega zadolževanja države. Takšno »varčevanje« predstavlja lažjo in
milejšo obliko, da ob ohranjeni suverenosti pridemo do konsolidacije javnih
financ. To, za kar si danes iskreno prizadeva slovenska vlada, kljub kritikam,
vendar z vizijo dolgoročne usklajenosti javnih financ in s tem stabilnosti in
vsestranske suverenosti naše države, se je v mnogih državah EU zgodilo že pred
nekaj leti. Podobni varčevalni ukrepi so bili namreč v drugih državah Evropske
unije sprejeti že leta 2009, ob začetku finančne in gospodarske krize. S
pravočasno in dosledno javnofinančno politiko so nekatere države, kot na primer
Nemčija, krizo prebrodile in so danes celo v vzponu. Tudi plače javnemu
sektorju so lahko povečale. Prejšnja slovenska vlada je žal zamujala z
ustreznimi ukrepi, ki bi prilagodili javne izdatke novim razmeram in ustvarjal
se je vedno večji primanjkljaj. Ko gre za finance je potrebno hitro in odločno
ukrepanje. Mencanje in vrtenje na mestu, populistično všečno razlaganje – čisto
iskreno, le kdo pa z navdušenjem sprejema varčevanje, nižje plače ipd…  kljub zavedanju o potrebnosti –   nas je potegnilo v spiralo dolga. Kaj to v
perspektivi pomeni lahko videvamo na grškem primeru.

Prepričan sem, da bi vlada izbrala lažjo pot, če bi le ta obstajala,
vendar druge poti žal  ni.

Uravnoteženje javnih financ je potreben pogoj za gospodarsko
okrevanje in nov zagon gospodarstva. Z urejanjem javnih financ je bil poslan
pomemben signal finančnim trgom, da se država zaveda problematike, da jo
odgovorno rešuje. Nov denar, ki ga potrebujemo, za Slovenijo, za naše banke, za
naše gospodarstvo ne bo dražji, s tem pa ne bodo dražja posojila za gospodarstvo.
V tej luči moramo tudi ocenjevati tiste poizkuse neizmerne lahkotnosti
poigravanja z odgovornostjo do skupnosti, naroda in države, ki v vidiku
kratkoročnih interesov poskušajo blokirati poskuse konsolidacije javnih financ.

Možnost, da država dvigne DDV je za Novo Slovenijo le
skrajni ukrep. Dvig DDV-ja bi namreč nedvoumno prizadel tudi socialno šibkejše
sloje državljank in državljanov. Ob tem moram omeniti tudi to, da bi morali DDV
dvigniti za približno 5 odstotkov, če bi želeli, da uravnotežimo proračun. Tako
drastičen dvig DDV pa bi pomenil velik udarec tudi za konkurenčnost slovenskega
gospodarstva.

Skozi odgovorna in dolgotrajna pogajanja s sindikati je
vlada določene ukrepe, ki se tičejo družinske in socialne politike, omilila.
Nova Slovenija je že aprila meseca posredovala predlog, da se ukrepi glede
plačevanja vrtcev in porodniškega nadomestila omilijo. Predlogi Nove Slovenije
so bili sprejeti. Nova Slovenija si je venomer prizadevala za družino in si bo
tudi v bodoče. Družina je naša osnovna vrednota, osnovna celica družbe in do
nje moramo imeti še posebno odgovornost.

In kje se ta vprašanja prepletajo s Slovenci v zamejstvu in
po svetu. Slovenske manjšine v sosednjih državah se bodo veliko lažje
identificirale s slovenstvom, s skupnim slovenskim prostorom, če bo Republika
Slovenija na dolgi rok uspešna država, če bodo na čelu te države strukture, ki
se bodo v polnosti zavedale svoje odgovornosti do države in njenih prebivalcev
ter do slovenskega naroda kot celote. Nova Slovenija se te odgovornosti povsem
zaveda.

Enako velja tudi za Slovence po svetu, ki so najboljši
ambasadorji slovenske države, kulture, znanosti pa tudi gospodarstva. V kolikor
bo naša država uspešna in bo skrbela za blagostanje svojih državljanov bodo
tudi Slovenci po svetu, kjerkoli se nahajajo, kakršnokoli delo že opravljajo,
vedno in s ponosom  predstavljali svojo domovino
ali domovino njihovih prednikov.

Matjaž Longar,
državni sekretar na Uradu RS za Slvoence v zamejstvu in po svetu
mednarodni sekretar NSi