Koalicija nasprotuje hitrejšemu iskanju in kaznovanju povzročiteljev bančne luknje
Odbor za pravosodje je sklenil državnemu zboru predlagati, da dopolnitvi zakona o sodiščih in zakona o državnem pravobranilstvu, ki ju je vložila Poslanska skupina NSi, nista primerni za nadaljnjo obravnavo. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Darka Stareta vlada namen obeh zakonov podpira, a opozarja, da pot, kako okrepiti pregon bančnega kriminala, ni primerna.
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je v svoji razpravi na odboru opozoril: “Primer bančne luknje je enak primeru človeka, ki je ustreljen, storilca pa nihče ne želi iskati. Če DZ želi, da tisti, ki so z bagri kopali bančno luknjo, kazensko in odškodninsko odgovarjajo, potem bi bilo smotrno, da se sodnike in tožilce v ta namen tudi usposobi.” Poslanec NSi je še dodal, da je škandalozno, ker vlada že vse od leta 2013, ko smo davkoplačevalci z večmilijardami sanirali bančno luknjo, ne želi uvesti načina, ki bi postopek iskanja in kaznovanja storilcev bančne luknje pospešil.
Vzpostavitev posebnih oddelkov na sodiščih in tožilstvu bi namreč predstavljalo hitro in učinkovito rešitev, saj bi se lahko tovrstni oddelki osredotočili izključno na primere bančnega kriminala.
KAJ PREDVIDEVATA NOVELI NSi ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVU IN ZAKONA O SODIŠČIH:
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državnem tožilstvu:
Cilj predloga zakona je podpreti Specializirano državno tožilstvo (SDT) z novimi državnimi tožilci in preko novega Oddelka za pregon bančnega kriminala okrepiti predvsem pregon bančne kriminalitete.
– Predlog zakona predvideva povišanje minimalnega števila državnih tožilcev na SDT z 10 na 20.
– Poleg tega predlog zakona po zgledu ustanovitve Civilno finančnega oddelka ustanavlja tudi Oddelek za pregon bančnega kriminala
– Poleg tega predlog Ministrstvu za pravosodje in državnemu tožilstvu nalaga obveznost, da državnim tožilcem in strokovnim sodelavcem v tem oddelku zagotavlja izpopolnjevanja s strani domačih in tujih strokovnjakov na področju bančnega kriminala, saj je prenos dobrih praks iz tujine v delovanje slovenskega tožilstva gotovo dobrodošlo.
– Po zgledu ureditve Civilno finančnega oddelka je mogoča tudi okrepitev Oddelka za pregon bančnega kriminala z dodelitvijo državnega pravobranilca.
Predlog zakona o dopolnitvah zakona o sodiščih
Cilj predloga zakona je izboljšati pogoje za sodno obravnavo bančnega kriminala in posledično povečati učinkovitost sodišč pri izvedbi kazenskih postopkov v tovrstnih zadevah, ki se bo pokazala v večjem številu obsodilnih ali oprostilnih sodb ter manjšemu številu zastaranih postopkov.
– Predlog zakona predvideva uvedbo specializiranih oddelkov za bančno kriminaliteto pri okrožnih sodiščih.
– V te oddelke se razporedi sodnike, sodelavce in pomočnike, ki so za obravnavo bančne kriminalitete najbolj usposobljeni.
– Predlog določa obveznost ministrstva, da zaradi visoke stopnje zahtevnosti tega področja osebam, ki delujejo v tem oddelku, zagotavlja izpopolnjevanje, ki med drugim vključuje tudi pridobivanje znanj iz tujine. Na tak način se omogoča prenos najboljših praks v delovanje oddelka.
– Predlog zakona zagotavlja, da bodo dejanja znotraj postopkov preiskave in sojenja v zadevah bančnega kriminala opravile pristojne osebe, ki so za to najbolj kvalificirane, kar prinaša pomembno krepitev pravosodja in sodne veje oblasti.