KDO JE NOVA VARUHINJA ČLOVEKOVIH PRAVIC?

Poslanke in poslanci Državnega zbora smo 3. februarja 2026 za novo varuhinjo človekovih pravic z več kot dvotretjinsko večino izvolili doc. dr. Simono Drenik Bavdek. Poslanke in poslanci NSi smo na podlagi pridobljenih informacij o njenih strokovnih kompetencah in na podlagi osebnih pogovorov kandidatko enotno podprli.

Kandidatko je predsednici države predlagal prof. dr. Ernest Petrič, njeno kandidaturo pa so javno podprli mnogi ugledni posamezniki, med drugimi akademikinja prof. dr. Alenka Šelih, doc. dr. Mitja Steinbacher, dekan Fakultete za pravo in ekonomijo pri Katoliškem inštitutu, in Liana Kalčina, aktivna borka za pravice žensk in otrok.

V krogu mednarodnih pravnikov in strokovnjakov ustavnega prava je Drenik Bavdek izjemno cenjena kot osebnost, ki v sebi združuje vrhunsko strokovnost, integriteto, mednarodni ugled in globoko človečnost. Z gotovostjo lahko zatrdim, da gre za eno najbolj kompetentnih in zrelih osebnosti na področju varovanja človekovih pravic, ki razume poslanstvo varuhinje človekovih pravic Republike Slovenije.

Drenik Bavdek je svojo akademsko pot začela na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je že kot študentka izstopala, med drugim je bila tudi predsednica Študentskega sveta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in predsednica Študentskega sveta Univerze v Ljubljani. Diplomirala je cum laude (2000), prav tako in isti fakulteti cum laude tudi doktorirala iz mednarodnega prava (2016), kar samo po sebi priča o njeni znanstveni poglobljenosti in vztrajnosti. Med študijem je znanje nadgrajevala na Pravni fakulteti Univerze v Utrechtu, kjer je magistrirala iz mednarodnega prava (LL.M.) s častno omembo (2002) ter na Haaški akademiji za mednarodno pravo (2003), kjer je okrepila svoje razumevanje mednarodnih pravnih standardov in človekovih pravic v globalnem kontekstu.

Kot docentka za ustavno in mednarodno pravo na Fakulteti za pravo in ekonomijo Katoliškega inštituta svoje znanje predaja z občutkom za odgovornost in poklicno etiko. Sposobnost povezovanja teorije in prakse, kar jo odlikuje že vsa leta, je ena ključnih lastnosti, ki jo dela izjemno primerno za vodenje institucije, kakršna je Varuh človekovih pravic.

Doc. dr. Drenik Bavdek je pomemben del kariere posvetila diplomaciji in mednarodnemu pravu. V letih 2000–2015 je kot diplomatka na Ministrstvu za zunanje zadeve dosegla diplomatski naziv pooblačena ministrica, več let vodila Sektor za mednarodno pravo, delovala kot pravna svetovalka ministra, vodila Oddelek za človekove pravice, Svet Evrope in OVSE ter človekovo dimenzijo OVSE v času slovenskega predsedovanja OVSE leta 2005 na Dunaju in bila vodja Enote za pripravo zagovora Slovenije pred arbitražnim sodiščem ter agentka Republike Slovenije pred arbitražnim sodiščem za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Več let je vodila tudi Medresorsko delovno komisijo za človekove pravice. Sodelovala je na številnih mednarodnih konferencah in pri številnih mednarodnih pogajanjih, tudi o Lizbonski pogodbi. Tudi njeno izvolitev za poročevalko (Rapporteur) Skupščine držav pogodbenic Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu (2009-2012) je mogoče razumeti kot priznanje njenega mednarodnega ugleda in strokovnosti.

Kot vrhunska pravna strokovnjakinja, z globokim občutkom za človekove pravice je v mednarodnem okolju vedno zastopala Slovenijo preudarno, argumentirano in z visoko stopnjo profesionalne etike – lastnost, ki jo danes prepoznavajo tudi v institucijah, v katerih sedaj deluje. Posledično v mednarodni strokovni javnosti uživa velik ugled. Zato ne preseneča, da je bila oktobra 2024 v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI) izvoljena za članico Upravnega odbora; je edina članica upravnega odbora, ki ni vodja ali namestnica vodje institucije. V ENNHRI je že več let tudi sopredsedujoča Pravni delovni skupini. Oboje kaže na velik osebni ugled, ki ga ima v omenjeni mreži, ki združuje vse evropske nacionalne institucije za človekove pravice, ki jih je trenutno 50, in je regionalno združenje Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice (GANHRI), ki deluje v okviru Združenih narodov. Njeno delovanje pomembno prispeva k ugledu slovenskega Varuha in države na regionalni in globalni ravni. V upravni odbor ENNHRI je bila izvoljena izključno zaradi njenega sijajnega dela na področju človekovih pravic.

Od leta 2020 dr. Drenik Bavdek deluje kot pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije, kjer je bila ključna pri utrjevanju Varuhovega položaja kot institucije s statusom A po Pariških načelih Združenih narodov. Njeno delo zaznamuje poglobljeno razumevanje mednarodnih standardov in zavzemanje na njihovo implementacijo v slovenskem pravnem redu in prostoru. Redno tudi predava na različnih domačih in mednarodnih konferencah in odborih, med drugim je leta 2023 predavala na zasedanju Pododboru za implementacijo sodb ESČP, ki deluje v okviru Odbora za pravne zadeve Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) in na Konferenci Evropske implementacijske mreže (EIN) v Strasbourgu.

Eden pomembnejših dosežkov, ki ga velja posebej poudariti, je uspeh Varuha človekovih pravic pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) v zadevi X in drugi proti Sloveniji. V tem primeru je Varuh prvič v svoji zgodovini uspešno nastopil kot tretja neodvisna stranka (third-party intervener), kar je bilo strokovno in procesno izjemno zahtevno. Doc. Dr. Drenik Bavdek je bila glavna avtorica in koordinatorka te pravne intervencije, ki jo je ESČP, kljub stališču slovenske vlade (agenta), da je le-ta neutemeljena in nedopustna, ocenilo kot strokovno utemeljeno in skladno s poslovnikom sodišča. Sodišče je v svoji sodbi pritrdilo argumentom Varuha, da je bila v tej zadevi kršena pravica do naravnega sodnika in tudi pravice otrok, kar je pomenilo pomemben precedens ne le za Slovenijo, temveč tudi širše v evropskem prostoru. Ta uspeh ni bil le pravna zmaga glede vprašanja sistemske narave – bil je dokaz, da slovenska institucija Varuha človekovih pravic pod strokovnim vodstvom dr. Drenik Bavdek deluje v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi in le-te tudi razume in ustrezno uveljavlja. To dejstvo je bilo prepoznano tudi v ENNHRI in v okviru Sveta Evrope, kjer se Varuh danes uvršča med najaktivnejše in strokovno najmočnejše institucije v regiji. Doc. dr. Drenik Bavdek namreč ENNHRI pogosto zastopa tudi na različnih delovnih skupinah Usmerjevalnega odbora za človekove pravice (CDDH) Sveta Evrope.

Doc. Dr. Drenik Bavdek ni le vrhunska pravnica – je osebnost z jasno vizijo, kaj mora Varuh človekovih pravic v sodobni demokratični družbi biti: most med oblastjo in človekom ter civilno družbo, glas ranljivih, vest države. V svojem delu je neomajna, a vedno spoštljiva, načelna, a odprta za dialog. Je oseba, ki zna stvari premikati naprej. To dokazuje tako s svojim delom pri Varuhu človekovih pravic, kot tudi s svojim delom na Ministrstvu za zunanje zadeve in na Ministrstvu za pravosodje, kjer se je zaposlila jeseni 2015 in kjer je bil na njeno iniciativo in pod njenim strokovnim usmerjanjem dopolnjen Zakon o varuhu človekovih pravic (2017), ki je Varuhu omogočil pridobitev statusa A po Pariških načelih, ter vzpostavljen sistemski pristop do izvrševanja sodb ESČP s strani Slovenije – če je imela konec leta 2015 Slovenija preko 90% neizvršenih sodb ESČP, jih je imela konec leta 2019 okoli 10%, sistem izvrševana sodb, kot je bil zastavljen leta 2016 pa uspešno deluje še danes. Pod njenim strokovnim vodstvom je nastal tudi Zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (Barnahus). Kolegi jo opisujejo kot osebo, ki je dobronamerna, zna prisluhniti, razumeti in odločno ukrepati, ko je to potrebno, ter ima dobre pogajalske veščine. Njeno večletno sodelovanje z mednarodnimi institucijami, predavanja o človekovih pravicah in mednarodnem pravu doma in v tujini ter uredniško in raziskovalno delo dokazujejo njeno širino, sposobnost povezovanja strokovnih področij ter razumevanje, da so človekove pravice živa stvarnost, ki se mora stalno razvijati in prilagajati.

Nova varuhinja človekovih pravic poudarja, da so človekove pravice skupna vrednota celotne družbe. Prepričana, da je Varuh institucija, katere naloga je opozarjati oblastne organe v državi, da je človečnost merilo pravnosti. Človekove pravice so eden najpomembnejših civilizacijskih dosežkov in skupna vrednota celotne družbe. So univerzalne, neodtujljive in nedeljive, pripadajo vsakomur ne glede na različne osebne okoliščine. Prav zato jih je treba aktivno varovati, krepiti, razvijati in širiti zavedanje o njih.

Dr. Drenik Bavdek je poudarila, da Varuh v sistemu zavor in ravnovesij posameznikom zagotavlja neformalno varstvo človekovih pravic, ki je brezplačno, anonimno in zaupno. Spomnila je, da človekove pravice niso samoumevne. ”Varuh ni oblasten organ, njegova moč je moč argumenta. Skoraj leto dni brez vodstva institucije s polnim mandatom je jasno pokazalo, kako pomembno je, da ima institucija Varuha stabilen in neodvisen mandat. Čas, ki ga živimo, potrebuje močno, neodvisno in proaktivno institucijo Varuha človekovih pravic, ki učinkovito in hitro odgovarja na sodobne izzive: od vpliva podnebne krize, umetne inteligence in digitalnih tehnologij, dezinformacij in naraščajoče polarizacije, do strukturnih neenakosti, potrebe po boljši dostopnosti javnih storitev in dolgotrajne oskrbe. Varuh mora biti institucija, ki se na te izzive odziva strokovno, pravočasno, odločno in z mislijo na prihodnost,” je dejala ob izvolitvi in poudarila, da je naloga Varuha, da tudi v najbolj zapletenih družbenih razmerah vztraja pri človekovih pravicah kot merilu vsake javne odločitve.

”Varuh je glas ljudi, vseh tistih, ki so jim kršene človekove pravice. Državi v dialogu daje predloge, mnenja, kritike in priporočila za odpravo kršitev in uresničevanje mednarodnih in ustavnih standardov človekovih pravic. Kršenje pravic povzroča stisko ljudi, povečuje administrativna in institucionalna bremena, poglablja družbene napetosti in ima tudi konkretne finančne posledice. Zato bom vse svoje moči in znanje usmerila v to, da bo pod mojim vodstvom institucija Varuha svoje naloge opravljala aktivno, strokovno in z jasno zavezanostjo svojemu neodvisnemu delovanju,« je poudarja nova varuhinja človekovih pravic.

Dr. Drenik Bavdek še izpostavlja nujnost ustanovitev posebnega varuha otrokovih pravic, ker otroci potrebujejo neodvisen, strokoven in sistemsko močan glas, ki izhaja izključno iz njihove koristi. To je še posebej pomembno z vidika takih primerov kot so ”ukradeni otroci”, saj so ti primeri posledica institucionalnih napak, pomanjkljivega nadzora in dejstva, da otrokove pravice niso bile prepoznane kot samostojne in prednostne. Varuh otrokovih pravic namreč lahko zagotovi večjo odgovornost države, hitrejše zaznavanje kršitev, celostno obravnavo otroka ter preprečevanje ponavljanja takšnih zlorab, s čimer prispeva k resnici, popravi krivic in zaščiti prihodnjih generacij.

Žal se slovenska javnost dr. Simone Drenik Bavdek spominja zgolj po prisluškovalni aferi med arbitražnim procesom. Zaradi dolgoletnih neuspešnih poskusov o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško sta se Slovenija in Hrvaška s sporazumom dogovorili, da odprto mejno vprašanje preneseta pred arbitražno sodišče.

V času 10. Vlade RS (10. feb. 2012 – 20. marec 2013; druga Janševa vlada) je Slovenija morala za obravnavo na Haaškem arbitražnem sodišču pripraviti memorandum. Vlada je za vodjo projekta imenovala Simono Drenik z Ministrstva za zunanje zadeve (MZZ). Takrat sem bil predsednik Odbora za zunanjo politiko (OZP), ki je za odločanje na seji DZ pripravljal gradivo. To je bilo obdobje z izjemno intenziteto dela OZP, o katerem javnost ni bila obveščena, saj so bili dokumenti zaupne narave. Sodelovanje med OZP in Simono Drenik je bilo na izjemno visoki ravni. Memorandum, ki je vseboval več kot 1200 strani, je DZ sprejel na zaprti seji z veliko večino.

Po arbitražni prisluškovalni aferi se je sprožila preiskava. NPU po dveh letih preiskave ravnanja nekdanje agentke Simone Drenik ni našel dokazov zlorabe položaja ali pravic in nevestnega dela. Odgovora na vprašanje, kdo je prisluškoval slovenskemu arbitru Sekolcu in Drenikovi, tudi po dveh letih preiskava ni našla.

Prisluhe pogovorov slovenskega člana arbitražnega sodišča in agentke Simone Drenik so Hrvaški priskrbele ZDA, pa je novembra 2016 zatrdil pred dnevi preminuli ustavni sodnik Mitja Deisinger, ki navaja hrvaškega ustavnega sodnika.

Osebno sem trdno prepričan, da se dr. Simoni Drenik Bavdek dela velika krivica, ko se jo etiketira z osebo, ki je kriva za propad arbitražnega sporazuma oziroma odločitve Hrvaške, da razsodbe Haaškega arbitražnega tribunala ne spoštuje. Ne smemo pozabiti, da je Hrvaška zrušila tudi sporazum Drnovšek – Račan. Ampak to je sedaj že druga zgodba.

Novo varuhinjo človekovih pravic bomo ocenjevali po njenem delu.
Pri tem ji iskreno želimo veliko uspehov, neomajnosti in trdne volje.

Jožef Horvat, poslanec NSi