Jožef Horvat za NSi TV: Za reševanje bančne luknje vlada ne dela nič

Prepis intervjuja:

Kako ocenjujete delo preiskovalne komisije glede zlorab v
bančnem sistemu?

Preiskovalna parlamentarna komisija, ki ugotavlja
nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu, ki so privedle do t.i. bančne
luknje, ki je velika katastrofa za davkoplačevalce Republike Slovenije, je
hendikepirana zaradi tega, ker ne dobi želenih podatkov na osnovi katerih bi
lahko našla imena in priimke odgovornih nosilcev javnih funkcij, ki so krivi za
to kar se je v slovenskem bančnem sistemu zgodilo. Mi smo pisali Banki
Slovenije, vsem bankam v državni lasti, vsi so nas zavrnili, kar zadeva dostave
podatkov. Prav tako, kar je poseben hendikep za komisijo pa nas je zavrnilo
tudi višje sodišče. Na drugi strani je poslanstvo preiskovalne komisije, da bi
slovenskemu bančnemu sistemu povrnili zaupanje, predvsem pa realizirati to, kar
davkoplačevalci od nas zahtevajo. Zahtevajo pa, vzemite tistim, ki so vzeli
nam. Do danes smo opravili veliko zaslišanj, vice guvernerjev Banke Slovenije,
predsednikov nadzornih svetov bank, sedaj tečejo zaslišanja predsednikov uprav
bank v državni lasti. Še vedno pa nismo prišli do imen in priimkov odgovornih
ljudi.

Kakšni so razlogi, da ne pride do informacij, gre za bančno
tajnost?

Bančna tajnost je vrhovni postulat, ki mora v bančnem
sistemu veljati. Preiskovalna komisija ne želi vedeti podatkov o depozitih
pravnih in fizičnih oseb. Zanimajo pa nas, ali so bili, in to zagotovo so bili,
odmiki od pravilnikov oz. tehnoloških postopkov, ki definirajo postopek za
dodeljevanje kredita. Ti odmiki so razlog, da smo imeli tako veliko bančno
luknjo.

Ali dela vlada kaj na tem, da bi našla odgovor za bančno
luknjo?

Kolikor vem vlada na tem področju ne dela nič. Edino upanje
je izjava predsednice vlade, ki je povedala, da če bo potrebno v iskanju
odgovornih bomo spremenili tudi Zakon o bančništvu. Problem je v tem, da se od
12. decembra 2013 do danes, ni zgodilo prav nič, na področju preiskovanja in
iskanja krivcev za bančno luknjo. Od tod moja trditev, da obstaja velika
verjetnost, da že nastaja nova bančna luknja. Vlada bi mogla odločno ukrepati.
Republika Slovenija je 100% lastnica NLB, NKBM, in A banke, kot lastnica bi se
morala odgovorno obnašati.

Kako komentirate razsodbo hrvaškega sodišča v zavedi
Ljubljanske banke?

Ko smo lani v Državnem zboru ratificirali pristopno pogodbo
Hrvaške k Evropski uniji sem v svojem nagovoru poslanske skupine Nove Slovenije
povedal,  da se veselimo, da bo s 1. junijem
Slovenija dobila novo evropsko sosedo in da pričakujemo, glede na to da je
državni zbor Hrvaški izkazal zaupanje za ratifikacijo pristopne pogodbe, da
Hrvaška ne bo tega zaupanja izigrala.  Na
podlagi dolgoletnih izkušenj s Hrvaško in na podlagi sodbe zagrebškega sodišča
proti Ljubljanski banki, danes ugotavljamo, da je to zaupanje Hrvaška izigrala.
Treba je razumeti, da hrvaške banke niso originalne tožnice ampak so tožnice
šele po pooblastilu Hrvaške vlade, torej je zadaj vlada. Ta ista vlada, ki je
zadaj podpisala memorandum v Mokricah in očitno se hrvaška vlada ne drži
starega načela, ki velja v vseh pravnih sistemih to je pacta sund servanda, kar
pomeni pogodbe je treba izvrševati. Memorandum je mednarodna pogodba, treba ga
je izvrševati. Hrvaška ga očitno ne izvršuje. Te sodbe Zagrebškega sodišča so
za Slovenijo brezpredmetne.

V DZ ste vložili novelo zakona o davku na nepremičnine. Kaj
predlagate?

Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanski demokrati, je
vložila novelo zakona o davku na nepremičnine. Gre za to, da spreminjamo osmi
člen veljavnega zakona, ki govori o oprostitvah. Želimo, da bi gasilske
organizacije, ki imajo v lasti nepremičnine bile oproščene davka na
nepremičnine. Gre za oprostitev davka na gasilske domove, na nepremičnine, ki
pomenijo vadbišča za gasilske enote itn. Vlada je v osnutku zakona o davku na
nepremičnine močno zavajala gasilske organizacije in trdila, da davka na
gasilske domove ne bo. Nikjer v zakonu ni oprostitve davka na gasilske domove.
Zato se je PS NSi odločila, da to novelo vloži v obravnavo državnemu zboru, in
upam, da bo na strani koalicije  toliko
zdrave pameti, da bo tudi koalicija podprla to novelo zakona o davku na
nepremičnine. V Sloveniji imamo okrog 151.000 prostovoljnih gasilcev, da imamo
čez 1.300 prostovoljnih gasilskih društev in čez 2.000 gasilskih objektov.
Gasilstvo je sestavni del slovenske kulture. Danes, ko želimo intenzivirati
solidarnost v Sloveniji, pomoč bližnjemu v Sloveniji, je toliko bolj pomembno
poslanstvo gasilskih organizacij. Brutalno je, če vlada želi obdavčiti tudi
gasilske objekte.

Kakšni so vaši vtisi z obiska NSi v Notranjsko-kraški
regiji?

Močno pozdravljam odločitev vodstva Nove Slovenije, da
izvajamo terenske obiske. Ne nazadnje smo stranka blizu ljudem in to ni zgolj
fraza, to je naša politična praksa. Ta obisk je bil že 17. po vrsti, in iz vseh
obiskov vedno pridem zelo dobre volje. Kljub temu na terenu slišimo za številne
probleme, ki jih poslanci na primeren način poskušamo reševati. Nad obiski sem
navdušen, ker najdemo na terenu odlične gospodarstvenike, odlične podjetnike,
mikropodjetnike, odlične kmetijske proizvajalce, to je bogastvo, ki ga
Slovenija ima. Od podjetnikov poslušamo, da imajo nove produkte, da imajo nove
trge, vendar bi za realizacijo teh novih poslovnih idej in novih poslovnih
načrtov potrebovali kakšno finančno injekcijo, kredit, kar pa je problem. Mali
podjetnik zelo težko pride do kredita na katerikoli od slovenskih bank.
Problemi so z dolgimi birokratskimi postopki. Politika mora ustvariti ugodno
okolje za razvoj podjetništva, ker trdim, da bodo podjetja tista, ki bodo
Slovenijo potegnila iz finančne in gospodarske krize. Ne politika in politiki.
Politika pa mora ustvarjati dobro poslovno okolje. V tem kontekstu pričakujem,
da bo koalicija, ki dolgo časa snuje novi koalicijski sporazum, da bo resnično,
ne samo na papirju gospodarstvu dala boljše poslovne pogoje.

Kako se v NSi pripravljate na evropske volitve?

NSi – krščanski demokrati smo močno usmerjeni v Evropo. Na
volitve v Evropski parlament, ki bodo 25. maja, smo se začeli pripravljati na
začetku lanske jeseni. Zadovoljen sem s pripravami na volitve v Evropski
parlament. Verjamem, da bomo imeli odlične kandidate, naša ambicija je, da
ponovimo rezultat iz leta 2004, to pomeni vsaj dve mesti v Evropskem
parlamentu.

Hvala za pogovor.

Hvala za vaše povabilo in lep pozdrav vsem članicam in
članom Nove Slovenije  – krščanskih
demokratov,  vsem simpatizerjem in vsem,
ki dobrohotno spremljate naše delo.