Jernej Vrtovec: Za politično stabilnost so nujne spremembe volilnega sistema

»Volilni sistem je rak rana našega političnega sistema,« je dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec v današnji razpravi o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor, ki ga je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Predlog zakona je bil vložen v parlamentarno proceduro s podpisi več kot  5000  volivcev, poslanec NSi pa je povedal, da v NSi predlagane spremembe zakonodaje, v smeri kombiniranega večinskega in proporcionalnega modela volilnega sistema, podpiramo.

V razpravi je izpostavil slabosti sedanjega proporcionalnega sistema zlasti z vidika zagotavljanja politične stabilnosti v državi. »Proporcionalni sistem prinaša s seboj možnost, da je v parlament izvoljenih več strank, posledično pa je potrebno za oblikovanje vlade povezovanje strank v vladno koalicijo. Te so prav zaradi velikih razlik med strankami zelo šibke. Sedanji proporcionalni sistem tudi ne izpolnjuje ustavnopravne zapovedi po neposrednem  vplivu volivca na to, kateri kandidat bo izvoljen. Razdelitev glasov po D´Hondtovem sistemu ne zagotavlja vstopa v parlament kandidatom, ki so na volitvah prejeli največji odstotek glasov. Na svojem primeru lahko ponazorim, da sem na državnozborskih volitvah v letu 2011 prejel največji odstotek glasov znotraj stranke NSi, pa kljub temu nisem bil izvoljen za poslanca, saj NSi v moji volilni enoti ni dobila poslanskega mesta,« je pojasnil Vrtovec

Kot je bilo povedano v utemeljitvi predloga zakona predlagane spremembe volilne zakonodaje, ki uvajajo kombiniran volilni sistem, v veliki meri odpravljajo pomanjkljivosti sedanjega proporcionalnega volilnega sistema. Zagotavljajo predvsem večjo kakovost izvoljenih kandidatov, možnost trdnejših koalicij in izvršitev ustavnopravne zapovedi po večjem vplivu volivcev na izvolitev konkretne osebe za poslanca. Predlagan kombiniran volilni sistem bo zahteval ukinitev volilnih okrajev v sedanjih okvirih. Pri tem je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je sedanja razdelitev Slovenije na volilne okraje neprimerna, saj imajo sedanji volilni okraji zelo različno število volivcev – od 10.000 pa vse do 25.000. Prenova zakonodaje s področja določitve volilnih okrajev je zato na nek način nujna tudi v okviru sedaj veljavnega proporcionalnega volilnega sistema.