V petek, 27. oktobra, je Komisija za nadzor javnih financ obravnavala sume podkupovanja, kartelnega dogovarjanja in prirejanja javnih razpisov na Darsu. Kaj se je ugotovilo?
Po petkovi seji komisije se je ugotovilo, da ni Nova Slovenija v ničemer vpletena v te sume. Ugotovilo se je tudi, da sprejeti sklepi dajejo KPK in drugim organom prosto pot, da preverijo vse podrobnosti. In tega si v Novi Sloveniji tudi želimo. Ne želimo si medijskih sodb, ki nam jih podtikajo, ker dobro delamo v opoziciji. Pričakujemo pa, da preiščejo vse, kar bremeni bodisi upravo Darsa bodisi Novo Slovenijo. Mi imamo mirno in čisto vest.
Na prejšnji seji ste razpravljali o popoplavni obnovi v Sloveniji. Spet smo v obdobju, ko se po državi oglašajo sirene zaradi poplavne ogroženosti. Kako uspešno se je po vašem mnenju vlada spopadla s popoplavno obnovo?
V NSi smo vse urgentne ukrepe vlade, kot je bil npr. interventni zakon, podprli. Ko gre zares, mora biti politika sposobna stopiti skupaj. Kaj kmalu pa smo videli, da ljudje ne prejemajo finančnih sredstev za obnovo, kot je bilo napovedano, in da občine ter tudi podjetja čakajo na finančna sredstva, ki odpravljajo posledice po ujmi. Prišli smo v veliko zagato: pred nami so jesenska neurja, obilne padavine, vodotoki pa še vedno niso vsaj zasilno sanirani, kljub temu, da je že tri mesece od poplav. In kaj nam lahko prinese jesensko deževje pri neočiščenih vodotokih? Nič kaj dobrega. Želim si sicer, da bi ljudje lahko živeli brez strahu. Ob zadnjem deževju smo videli, da so ravno neočiščeni vodotoki temeljni problem in da bi morala biti to prioriteta vlade.
Kar se tiče financiranja poplavne obnove, pa v Novi Sloveniji ocenjujemo, da je škoda res katastrofalna, a zagotovo tega ni za deset milijard evrov. In nekdo ta poplavni sanacijski balon zelo napihuje, tudi z namenom, da se lahko potem polnijo zasebni žepi posameznikov. Videli smo na primer, da so v stroške uvrstili tudi ceste, ki sploh niso bile poplavljene, mostove, ki sploh še niso bili zgrajeni … Nastaja vtis, da želi na račun poplavne obnove marsikdo priti do svoje zlate jame za naslednja desetletja. Podoben primer smo imeli že pri nastajanju in potem tudi sanaciji bančne luknje.
Na komisiji ste zaradi suma korupcije in kršitve integritete v primeru javnega razpisa za snemanje vojaškega resničnostnega šova zaslišali ministra Marjana Šarca. Si komisija lasti del zaslug za dejstvo, da so naknadno vse ponudbe zavrnili in bodo javno naročilo ponovili?
Seveda, če komisija tega ne bi izvedla in Marjana Šarca ne bi soočili z dokazi in tehtnimi vprašanji, bi šel razpis mirno naprej in bi se tukaj nekdo okoristil za dva milijona evrov. Kot kaže, je zdaj tudi Marjan Šarec ugotovil, da je nekaj hudo narobe, in razpis razveljavil. Na vrtoglavo vsoto za snemanje šova so opozorili tudi filmarji. Čakamo, da tudi KPK poda svoje mnenje, ne glede na to, da je razpis že končan. Kajti tukaj je na Marjana Šarca padla velika senca dvoma. In se sprašujemo, ali je bilo samo pri tem razpisu tako ali pa na podoben način poteka tudi priprava ostalih razpisov v okviru ministrstva za obrambo.
Premierjevo televizijsko prostodušno priznanje o »čiščenju janšistov« v policiji, na RTVS in drugod je naletelo na buren odziv. Kako vi ocenjujete to Golobovo navodilo? Kot legitimno dejanje predsednika vlade, kot diskriminacijo na podlagi političnega prepričanja, kot preseganje pooblastil?
Gre za netenje sovraštva in retoriko, ki je popolnoma neprimerna in ki je na primer v tujini ne poznajo. Gre za iskanje notranjih sovražnikov, kar je praksa iz preteklega režima. In namesto, da bi se ukvarjali z reformami, ki jih je tako rad v preteklosti omenjal predsednik vlade, zlasti gre tu za zdravstvo, davčno reformo, reformo trga dela in plačno reformo, se vlada ukvarja sama s seboj in z navideznimi sovražniki ter išče probleme tam, kjer jih ni. Slovenija tako v zadnjem času žal vse bolj tone. In tudi obeti za prihodnost niso nič kaj dobri. Tudi stanje v koaliciji je vedno slabše in s takim tempom delovanja Golobove vlade bo celotna družba nazadovala.
Ampak, ko se govori o rekonstrukciji vlade, se potiho omenja tudi možnost vstopa NSi vanjo. Pod kakšnimi pogoji, če sploh, bi NSi sredi mandata stopila v koalicijo s Svobodo?
Osebno ne vidim nobene možnosti vstopa v koalicijo. Vidimo, kako ta koalicija dela, da je razsulo zelo veliko in v taki koaliciji enostavno ni možno delati. Vlada ima res zelo veliko večino. Samo stranka Svoboda ima 41 poslancev v državnem zboru. Pri takšni večini bi morala koalicija delovati prepričljiveje in bi lahko imela resen fokus na ključnih stvareh, ki pestijo Slovenijo.
Problem je pomanjkanje vizije. In ker ni vizije, se utapljamo v ideoloških bojih, ki nikomur ne koristijo. In Nova Slovenija v koalicijo, ki nima vizije, ne more vstopiti. Mi smo tukaj, da delamo, da branimo občečloveške in demokratične vrednote in se zavzamemo za tisto, kar slovenska družba res potrebuje: vrnitev dostojanstva tistim, ki se trudijo in delajo, okrepitev srednjega razreda in ekonomski preboj naše družbe.
Špekulira se tudi, da bo stranka prihodnje leto dobila novega predsednika in da ste med resnimi kandidati tudi vi. Razmišljate o kandidaturi za vodenje NSi?
Ne bom tajil, da imam v politiki določene ambicije, ocenjujem pa, da predsednik NSi Matej Tonin stranko vodi dobro, najboljše v dani situaciji, in zato ni potrebe po spremembi. Z njim se veliko pogovarjam, sva dolgoletna sodelavca in prijatelja ter ima pri svojem delu mojo podporo. Želim si, da skupaj tudi na evropskih volitvah dosežemo dober rezultat, kar bo prava popotnica za parlamentarne volitve leta 2026.
Z zaskrbljenostjo spremljamo dogajanje v Izraelu in Gazi. Vi ste se pred nekaj dnevi vrnili z obiska v Izraelu. Kako to, da ste se odpravili na ta obisk, in kaj ste tam doživeli?
Povabilo sem prejel z izraelskega zunanjega ministrstva, pot je organizirala izraelska nevladna organizacija. Želel sem se osebno prepričati, kakšne so posledice napada Hamasa na Izrael in zakaj se ima Izrael pravico braniti.
V okviru obiska smo obiskali svojce talcev, ki so zadržani v Gazi, obiskali smo kibuc Be-eri, ki je požgan, uničen. Videl sem zastrašujoče prizore, na primer otroški vrtec, kjer Hamas ni prizanesel niti otrokom – nekateri so izgubili življenja, nekateri so bili odpeljani v Gazo. Spoznal sem očeta pokojne udeleženke na festivalu … Obiskali smo tudi državne institucije, kjer so nam prikazali, kakšno je dejansko stanje.
Zavedati se moramo, da v Gazi vlada teroristična organizacija Hamas, ki ima pravzaprav za talce vse prebivalke in prebivalce in jih izkorišča za svojo skrajno ideologijo. Po prizadevanjih za mir, ki so se dobro odvijala, je prišel 7. oktober in ta barbarski teroristični napad na Izrael. Umrlo je 1400 Izraelcev, nedolžnih ljudi, mladih. Glede na to, kaj sem v Izraelu videl, ter poznavajoč ostale okoliščine trdim, da se ima Izrael pravico braniti in narediti vse, da se prihodnje teroristične napade prepreči in da se terorizem na Bližnjem vzhodu izkorenini. Absolutno poudarjamo humanitarni vidik, da ne trpi nedolžno prebivalstvo in da se zaščiti njihova življenja. Ampak, imejmo pred očmi, da je Izrael tisti, ki se sedaj brani pred Hamasom.
Žal je teroristična organizacija Hamas financirana od nekaterih večjih držav na Bližnjem vzhodu. Vedeti moramo, da Hamas igra podlo igro – pod bolnišnicami imajo na primer bunkerje, z javnih prostorov v Gazi izstreljujejo rakete na Izrael, otroke in civiliste pa potem izpostavljajo povračilnim ukrepom Izraela. Pretekli četrtek je samo na Tel Aviv padlo okrog 60 raket. Če Izrael ne bi imel tako dobre protiraketne obrambe, si lahko samo predstavljamo, koliko mrtvih bi bilo.
Kljub temu si je treba prizadevati, da zaščitimo civilno prebivalstvo v Gazi in da se vzpostavi dialog. Vendar pogovarjaš se lahko samo z legitimnim sogovornikom, kar pa Hamas ni. Teroristično organizacijo Hamas je treba uničiti in Palestincem s pomočjo izobraževanja in izboljšanja ekonomskih pogojev omogočiti normalno življenje. To je res nujno potrebno.
Ali mislite, da je Hamas grožnja tudi za Evropo in za Slovenijo?
Neposredno morda ni grožnja, vse skrajne oblike katere koli religije ali ideologije pa zagotovo so. Skrajne islamistične organizacije pa obstajajo tudi v Evropi in so lahko grožnja tudi v Sloveniji. Vidimo, kaj se dogaja Franciji in Nemčiji. Treba si je prizadevati za mir, ampak do tega bomo prišli le, če bo na drugi strani verodostojen in legitimen sogovornik. Skrajne skupine to zagotovo niso. Tudi v Evropi je čas, da se pri obsojanju skrajnih skupin in prizadevanju proti njihovemu delovanju odrečemo politični korektnosti.