Iva Dimic o slabih razmerah v kmetijstvu: Kmet je včasih dajal desetino, danes pa mu le desetina ostane

»Tudi v NSi želimo opozoriti na nevzdržno stanje, v katerem se je znašlo slovensko kmetijstvo. Včasih je kmet dajal desetino svojega pridelka, danes pa mu le desetina ostane,« je na situacijo v kmetijstvu pred jutrišnjim protestnim shodom kmetov opozorila predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo in poslanka NSi Iva Dimic.

Uvodoma je izpostavila glavne težave, na katere opozarjajo zlasti manjši kmetje, ki vodijo družinske kmetije, a so njihove težave pogosto zapostavljene. »Slovensko kmetijstvo temelji na manjših, družinskih kmetijah in zato ni prav, da se jim posveča tako malo pozornosti. Za to je odgovoren tudi minister Židan, ki je premalo aktiven pri iskanju pravih rešitev za te kmetije,« je bila jasna Dimičeva in dodala:

»Kmete že vrsto let pestijo naravne ujme in suše, a v proračunu za reševanje teh problemov ni namenjenega dovolj denarja. Prav tako še ni pripravljen sanacijski načrt gozdov po žledolomu, vmes pa lahko spremljamo velik porast lubadarjev in podlubnikov, ki uničujejo preostali del gozdov. Poleg tega smo na področju kmetijstva priča vsesplošnemu padanju cen kmetijskih pridelkov in padanju odkupnih cen mleka. Cena mleka je zaradi odprave mlečnih kvot padla približno za 30 odstotkov. Pri tem je treba poudariti, da smo v Sloveniji že sedem let vedeli, da bodo mlečne kvote odpravljene, a se ministrstvo ni dovolj pripravilo, da bi s primernimi ukrepi zajezilo padec cen mleka.«

Kot je dejala je podobna situacija na področju odkupnih cen svinjskega mesa, podobno pa se po njenem mnenju v prihodnosti utegne zgoditi tudi govedoreji. »V tem kontekstu se zdi ukinitev subvencij za krave dojilje nelogična in izredno slaba odločitev ministrstva za kmetijstvo, kar se že kaže v manjši stopnji prireje govejega mesa in padcu samooskrbe na tem področju. Stroški vzdrževanja kmetije so vedno višji, prav tako se višajo prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje,« je dejala Iva Dimic in opozorila, da vse to sili kmete v premišljevanje, ali se sploh še splača vztrajati in kmetovati.

NSi predlaga pavšalno obdavčitev za kmete in ločene razpise za male in velike kmetije

Predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo vidi rešitve predvsem v pripraviti takšnih ukrepov, ki bi slovenske kmete stimulirali in jih nagrajevali za podjetnost in pridnost. »V NSi predlagamo pavšalno obdavčitev kmetij, ko bo kmet že na začetku leta prejel položnico z navedeno obdavčitvijo, ki mora biti primerna njihovim zmožnostim,« je dejala Iva Dimic. V Sloveniji imamo veliko razdrobljenih kmetij, zato je poslanka NSi kot rešitev težav izpostavila tudi ločene razpise za male in velike kmetije ter spremenjeno politiko pri programih za ohranjanje podeželja. »Ohraniti je potrebno obstoječo kmetijsko proizvodnjo, poseljeno krajino in njene socialne in ekološke funkcije. Ob vseh predpisih, ki izvirajo iz sedanjega razvoja podeželja pa to žal ne bo več mogoče,« je dejala.

Dimic: Dopolnilna dejavnost na kmetijah je regulirana neživljenjsko

Iva Dimic je izpostavila tudi težave pri dopolnilni dejavnosti kmetij. »Moram poudariti, da mora nekdo, ki bi na primer rad prodal 30 kilogramov kislega zelja, registrirati dopolnilno dejavnost, kar pomeni mesečno plačilo za zdravstveno zavarovanje v višini od 56 do 65 evrov na mesec. Na letni ravno to znese približno 600 evrov, kar je za tako malo količino prodanega proizvoda prevelika obremenitev. Kmetje znajo delati, a kot pravijo, želijo zvedeti, ali jih vlada sploh potrebuje. Če jih, naj bodo predpisi, jasni, preprosti in primerni, da bodo lahko kmetovali,« je dejala poslanka NSi. Na vprašanje, zakaj vlada ni bolj aktivna pri reševanju težav kmetov, pa  je odgovorila: “Ne vem, zakaj minister ne odreagira na tako v nebo vpijoče klice po pomoči in razbremenitvi.”

Državno lesno podjetje je korak v napačno smer

V zaključku je bila kritična tudi do vzpostavitve novega javnega lesnega podjetja, ki bo s pomočjo državnega poroštva skušalo rešiti situacijo s slovensko gozdno-lesno verigo. Kot je dejala, državno podjetje ni pravi način za reševanje teh težav, saj smo v preteklosti že večkrat videli, kako se vodijo državna podjetja. Kot je dejala se boji, da je to novi Teš 6, saj je v predlogu predvideno, da se bo lahko podjetje zadolževala tudi s poroštvom države. Sama meni, da je delo preko natečaje v državnih gozdovih treba omogočiti kmetom in tistim, ki so lokalno blizu.