Intervju – Ivo Boscorol

Slovenija zaseda šele 51. mesto na lestvici konkurenčnosti. Kaj narediti?
Konkurenčnost na državnem nivoju je še kako pomembna saj pomeni preživetje cele države. Dandanes tiste države, ki se zavedajo svojih prednosti, svojo strategijo podredijo temu, da k sebi privedejo svoj kapital, postajajo zanimive za druge države s cenejšo delovno silo…Konkurenčnost držav je na dolgi rok ključnega pomena za preživetje države, na žalost pa mi do tega še nismo prišli, upam pa da bomo v Sloveniji počasi imeli dolgoročno vizijo in posledično tudi strategijo, ne glede na barvo trenutne politike, ki bo zastavila pogoje za konkurenčnost Slovenije. Če se to ne bo zgodilo bomo zelo hitro postali spalno naselje sosednjih držav.

Kaj mora Slovenija narediti za ponoven vzpon gospodarstva?
Predvsem se mora zavedati lastnih blagovnih znamk, saj je lastna blagovna znamka edina, ki zagotavlja dodano vrednost, ki je lahko tako velika, da bo za naš socialni nivo in pogoje življenja v Sloveniji, ki se razlikujejo od npr. Kitajske, Brazilije, zagotavljala zaposlenim, tisto kar od nas pričakujejo. Dokler se bomo fokusirali na strategijo izdelovanja sestavnih delov za druge proizvajalce npr. evropske avtomobilske industrije, ne bomo uspeli ustvarjati take razlike v ceni, ki bo zagotavljala pošteno plačo slovenskega nivoja za pošteno delo. Razlika je samo v blagovni znamki, primer: parfum lahko stane 500 evrov, če ga podpiše Gucci, lahko pa stane 3 evre, če je ˝no name˝, sestavina za oba stane evro in pol. Sem podjetnik in obrtnik že 30 let in v tej državi vseh 30-ih letih ni bilo nobenega razpisa za blagovno znamko. Imeli smo vse vrste razpisov, vendar ne za blagovno znamko. Imeli smo sicer nekaj blagovnih znamk, ki so bile zelo dobre, ampak smo jih izgubili, nekaj jih imamo pa se jih ne zavedamo ali se iz njih celo norčujemo. Poglejte Avsenika, ki je svetovna blagovna znamka in bi zaradi njega lahko imeli leto Golice, ne samo dneva ali tedna Golice, vendar o tem na žalost nobeden ne razmišlja.

Je Slovenija draga država?
Cena poslovanja je v Sloveniji višja kot drugje, ne govorimo samo o davkih, saj davki v Sloveniji niso visoki, oziroma so primerljivi, vsi ostali stroški povezani z delom pa so izredno veliki. V tujini ne poznajo raznih dodatkov za malico, prihod na delo, nimajo tako dragega poslovanja kot je to pri nas, gledano s stališča pridobivanja raznih dovoljenj. Vse to skupaj dela Slovenijo drago, tudi zelo dolgi upravni postopki. Zavedati se moramo, da konkurenčnost slovenskega gospodarstva krojimo popolnoma vsi, od prvega uslužbenca na upravni enoti do premieja. Vsi krojimo konkurenčnost Slovenijo in smo za njo tudi odgovorni. Če bodo jutri naši mladi odšli iz Slovenije, če bodo odšla podjetja, smo za to odgovorni vsi, ni samo enega krivca, saj postajamo zelo ležerni in mislimo da se bo vse samo uredilo, vendar dolgoročno ne naredimo nič. Smo zelo dobri gasilci, rešujemo socialno varnost, na strategiji ohranjanja delovnih mest in na strategiji ohranjanje zdravega dela gospodarstva pa naredimo premalo.
 
Slovenija se zelo zadolžuje?
Vsaka stvar ima določeno mejo, mi se lahko še bolj zadolžujemo, vendar ne vem, če bomo imeli takšno srečo, da bodo tudi nam odpisali dolgove. Ta dolg bo treba vrniti, vračati pa ga bodo morale generacije za nami, če bodo te generacije sploh še ustvarjale v Sloveniji. Zadolževanje je najhitrejša pot do bankrota države. Dnevno se zadolžimo za tretjino vrednosti Falcona, torej če v tem trenutku Falcona prodamo, bo to samo za tri dni nove dodatne zadolžitve, saj gre že za tako grozljive številke dolga.

Kaj pa javna uprava?
Če se gremo državo, potrebujemo javno upravo in vse storitve, ki jih nudi svojim državljanom. Res pa je, da pri nas nimamo mehanizma, ki bi ocenjeval učinkovitost javne uprave. Na Kitajskem, že na letališču, ko vam preverijo potni list,s pritiskom na gumb ocenite javnega uslužbenca in njegovo storitev, na koncu meseca pa tako zamenjajo tistih pet uslužbencev z najslabšo oceno. Tako se da ocenjevati tudi javno upravo. Poznam primere iz javne uprave, kjer imajo 40 in več dni dopusta na leto, ne poznam pa primera, kjer bi nekoga zaradi slabega dela odslovili.

Kako vidite prihodnost Slovenije?
Dejstvo je, da ne smemo obupati. Potreben je optimizem, saj rešitve so. Zavedati se moramo, da moramo biti ponosni na to kar imamo, kar delamo, ponosni moramo biti na svoje ljudi, na tiste, ki so kaj ustvarili, ne glede na to, da delamo v gospodarstvu, nismo vse takjuni in nekateri tudi v gospodarstvu ustvarjamo. Potrebno je začeti gojiti pozitivizem in optimizem kot vrednoto, saj je v Sloveniji prisotna kriza vrednot na vseh področjih. Moramo si reči in priznati, da smo prišli zelo nizko in da je treba začeti graditi naprej, saj so krize najbolj pozitivna stvar, ki se lahko zgodi v gospodarstvu. Za primer naj dam Nemčijo, ki je skozi tri krize, torej prvo in drugo svetovno vojno in pa asimilacijo Vzhodne Nemčije, danes spet najmočnejša. V tem trenutku smo v Sloveniji na dnu, poglejmo kje imamo rezerve in kje so naše strateške prednosti in začnimo na njih graditi. Prepričan sem, da se lahko v tako majhni skupnosti, kot je Slovenija določene stvari rešijo bistveno hitreje, kot pa v kakšni megalomanski državi, npr. Indiji, čeprav njim uspeva, pri nas gre pa malo težje. Moramo upoštevati, da brez zategovanja pasu in brez tega, da se začnemo zavedati, da živimo v drugačni državi, kot pred 20-imi ali 30-imi leti, ne bo šlo. Moramo se zavedati, da smo dandanes del svetovne skupnosti, ki posluje na način kjer boljši preživijo, slabši pa odmrejo. Sociale v kapitalizmu ni več.

Se podjetje Pipistrel seli v Italijo?
Ivo Boscarol se širi v Italijo. Logična posledica širitve podjetja je, da se širi v druge države in ena od držav v katere se širimo je Italija. Tudi, če Microsoft odpre podružnico v Sloveniji, to še ne pomeni, da se je preselil iz Amerike v Slovenijo.

Je Italija bolj prijazna do gospodarstva kot Slovenija?
Vzrokov, da gremo na goriško letališče je več. Kot prvi, nam lokacija kjer se sedaj nahajamo, ne omogoča takšne širitve, da bi lahko šli na več letal tedensko, drugi je ta, da Slovenija še vedno nima podpisanega bilateralnega sporazuma z Ameriko in tja ne moremo prodajati, medtem ko je Italija podpisala, tretji pa je, da se po enem letu in pol z Ministrstvom za obrambo še vedno nismo dogovorili za nakup dela letališča v Ajdovščini, v Italiji pa so nam to omogočili zelo hitro.  

Pravite, da Slovenija leži na nafti?
Veliko potujem in nikjer po svetu, kjer sem bil, ni voda cenejša od nafte. Glede na to, da imamo dobre vode v Sloveniji v izobilju, živimo na enem samem naftnem vrelcu. Vodo bi lahko tržili po celem svetu, namesto tega pa se do nje obnašamo zelo mačehovsko in neodgovorno. Julijana na primer, teče v kanal, namesto da bi jo stekleničili in prodajali po celem svetu.

Kako ocenjujete Novo Slovenijo?
Nova Slovenija je trenutno na točki preloma, na točki zelo velike priložnosti. Slovenci smo taki, da naklonjenost izražamo novemu prišleku, tistemu, ki je manj obremenjen s sedanjostjo. Glede na to, da je politična klima v Sloveniji zelo negativno nastrojena do vladajoče politike in pa do dela opozicije. Mislim, da je z dobrim marketingom, pravilnim pristopom in motiviranjem ljudi, to lahko priložnost za Novo Slovenijo.

Hvala za pogovor.
Hvala vam za povabilo in vam želim veliko uspeha na prihajajočih volitvah.